Jedro

Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Nepopolnost vloge je v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače kot v prvostopenjskem postopku. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe imenovanega zdravnika z dne 8. 11. 2006, odločb tožene stranke št. 250000-2006-40934 z dne 6. 12. 2006 in 28. 12. 2006 ter za priznanje pravice do bolniškega staleža za čas od 18. 11. 2006 do izdaje sodbe. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica najprej sama vložila laično revizijo, nato pa še po odvetniku. V reviziji uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da bi morala tožena stranka glede na izvedensko mnenje, ki ga je sama izdala in glede na glavno diagnozo (blodnjava motnja), tožnico obravnavati in z njo postopati kot s procesno nesposobno stranko. Ker tožnica očitno ni razumela, kaj se od nje zahteva, sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbe postopka po 8. in 11. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Kršeno je bilo tudi določilo 61. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

3. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki v odgovoru nanjo navaja, da iz izvedeniškega mnenja, starega več kot tri leta, ne izhaja dvom v tožničino procesno sposobnost. Tožnica je bila obravnavana zaradi bolečin v križu in desni nogi in ne zaradi težav, iz katerih bi izhajala njena procesna nesposobnost. Zato predlaga zavrnitev revizije.

4. Revizija, ki jo je podala tožnica sama, ni dovoljena, revizija, vložena po odvetniku, pa je prepozna.

5. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, stranke lahko vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6. Sodba sodišča druge stopnje je bila dne 7. 11. 2007 vročena tožnici, ki je sama vložila revizijo 7. 12. 2007, torej v 30 dnevnem roku. Vendar pa za takšno pravdno dejanje glede na citirane določbe ZPP tožnica nima postulacijske sposobnosti. Ker je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

7. Drugo revizijo je tožnica vložila dne 18. 1. 2008 po pooblaščencu, ki je odvetnik. V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje s tožničino revizijo – kot z nepopolno vlogo, smiselno po določbi 108. člena ZPP in 36. člena ZDSS-1, nepravilno. Ne glede na to, da revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna (ampak nedovoljena) je namreč potrebno izhajati iz dejstva, da je nepopolnost vloge v pritožbenem in revizijskem postopku definirana drugače, kot v prvostopenjskem postopku (tako tudi Pravno mnenje, sprejeto na občni seji VS RS dne 26. 2. 2002). Po določbi 383. člena ZPP veljajo v postopku z revizijo, če ni v členih 367 do 382 drugače določeno, smiselno določbe tega zakona o pritožbi zoper sodbo iz drugega in tretjega odstavka 334. člena, 335., 336. in 342. člena, drugega in tretjega odstavka 344. člena, drugega odstavka 345. člena, 346., 351., 356. člena in členov 359 do 362 tega zakona. Po prvem odstavku 336. člena ZPP, ki se smiselno torej uporablja tudi v revizijskem postopku, je pritožba nepopolna v primeru, če se po njenih podatkih ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija ali če pritožba ni podpisana. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

8. Rok za vložitev revizije je prekluzivni zakonski rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati. Ker sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za to, da je tožničino vlogo (revizijo) štelo za nepopolno in ker ni zakonske podlage za podaljšanje roka za vložitev revizije, je revizija, vložena po odvetniku, prepozna, saj je vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve sodbe sodišča druge stopnje tožnici. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP tudi to revizijo zavrglo.