Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo? - Ali bi bilo sodišče druge stopnje dolžno pozvati pravdni stranki, da se lahko, glede na to, da se kot temelj odškodninske odgovornosti druge toženke po novem uporablja 26. člen Ustave RS in ne več 133. člen Obligacijskega zakonika, o tem izjavita oziroma podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na navedeno novo pravilno uporabo materialnega prava relevantni oziroma bi ju moralo povabiti na sejo? - Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo pravilo o materialnem procesnem vodstvu? - Ali je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera pravilno opravilo presojo vseh mogočih ukrepov za zmanjšanje hrupa tako s strani države kot tožnikov ter ali je med nasprotujočima si interesoma (družbeno koristjo avtoceste) in prizadetimi interesi tožnikov (prekomernega hrupa) našlo pravično ravnovesje?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: – Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo? – Ali bi bilo sodišče druge stopnje dolžno pozvati pravdni stranki, da se lahko, glede na to, da se kot temelj odškodninske odgovornosti druge toženke po novem uporablja 26. člen Ustave RS in ne več 133. člen Obligacijskega zakonika, o tem izjavita oziroma podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na navedeno novo pravilno uporabo materialnega prava relevantni oziroma bi ju moralo povabiti na sejo? – Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo pravilo o materialnem procesnem vodstvu? – Ali je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera pravilno opravilo presojo vseh mogočih ukrepov za zmanjšanje hrupa tako s strani države kot tožnikov ter ali je med nasprotujočima si interesoma (družbeno koristjo avtoceste) in prizadetimi interesi tožnikov (prekomernega hrupa) našlo pravično ravnovesje?

Obrazložitev

1. Tožnika s tožbo od druge toženke (države) zahtevata plačilo odškodnine za škodo v zvezi z izgradnjo avtoceste na trasi Maribor - Lenart. V tej fazi ostaja sporen le del glede duševnih bolečin zaradi hrupa, ki ga povzroča avtocesta (skupno 17.800 EUR s pripadki), ki je zgrajena ob hiši tožnikov upokojencev na mirnem vaškem okolju, kjer preživljata veliko časa na vrtu.

2. Sodišči nižjih stopenj sta v prvem postopku (delno) ugodili tožbenemu zahtevku, Vrhovno sodišče pa je s sklepom II Ips 14/2021 z dne 9. 2. 2022 odločilo, da sodišče druge stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker je svojo odločitev o temelju odškodninske odgovornosti druge toženke utemeljilo na podlagi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ne 26. člena Ustave RS. Reviziji je delno ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v I/VI. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

3. Sodišče druge stopnje je v ponovljenem postopku pritožbi toženke ugodilo in izrek spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v relevantnem delu (I./VI. izreka) zavrnilo. Pritožbene obravnave ni opravilo, odločitev je sprejelo na seji senata. Kot relevantne je izpostavilo okoliščine, da so bile na novo (med postopkom) postavljene protihrupne ograje, za katere pa tožnika zatrjujeta, da niso učinkovite, ker se zvok odbija v njuno smer. Tožnika nista storila ničesar, da bi hrup omilila, lahko bi npr. zamenjala okna in zahtevala vračilo plačanega od države. Obrazložilo je, da ugotovitev, da je tožnikoma hrup povzročal duševne bolečine in je presegal mejne vrednosti, določene z upravnimi predpisi, nima za posledico avtomatizma odškodninske odgovornosti. Glede na navedeno je zaključilo, da odškodninska odgovornost toženke ni podana.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije in predlagata, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede več izpostavljenih vprašanj, in sicer glede neizvedbe pritožbene obravnave, zatrjevane kršitve pravice do izjave, materialnega procesnega vodstva ter presoje mogočih ukrepov obeh strank za zmanjšanje hrupa. Zadnji sklop se nanaša na vprašanje kršitve ustavnih načel zaradi odstopa od ustaljene sodne prakse, saj bi Vrhovno sodišče to lahko storilo le na občni seji, ter na vprašanje arbitrarnosti odstopa.

5. Predlog je utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).