Jedro

Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku petnajstih dni plačati tožnici znesek 545.341,27 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.7.2005 dalje do plačila in od zneska 3.960,00 SIT od 24.3.2005 dalje do plačila, vse pod izvršbo. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna v petnajstih dneh plačati tožnici pravdne stroške v znesku 130.512,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe o stroških do plačila, pod izvršbo.

Proti tej sodbi se je pravočasno pritožil toženec. Navaja, da kljub temu, da temeljnih navedb v tožbi zaradi plačila 545.341,27 SIT ni izpodbijal oz. zavračal, je vseeno pričakoval razpis obravnave, na kateri bi se lahko zagovarjal in dodatno pojasnil okoliščine in razloge, zakaj navedenega dolga ni pravočasno poravnal. S tožnico bi na obravnavi poskušal doseči sporazum oz. poravnavo, ki bi bila za obe strani sprejemljiva in uresničljiva, kot je to predlagal v odgovoru na tožbo z dne 24.10.2005 (plačilo obveznosti oz. vrnitev dolga avgusta 2007 po njegovi upokojitvi). Nemoralno se mu zdi nasprotovati tožbi, ker je navedeni znesek dejansko dolžan poravnati tožeči stranki. Iz predložene dokumentacije je okrajno sodišče imelo dovolj dokazov, da bi lahko spoznalo, da je sprejeta sodba kljub njegovi pripoznavi v sedanjem trenutku neizvršljiva zaradi njegovega materialnega položaja, finančnih možnosti (prejema nadomestilo Zavoda za zaposlovanje v višini 107.087,00 SIT ter bi bilo bolje, da se stranke na razpisani obravnavi napoti na kakšen sporazum oz. poravnavo, kot da je samo na podlagi pripoznave ugodeno tožbenemu zahtevku in izdana sodba v skladu s 1. odstavkom 316. člena ZPP. Sodišče bi moralo v primeru, ko gre za odkrito priznanje, upoštevati izraženo pripravljenost iskanja konstruktivne rešitve problema, ki je predmet spora in upoštevati plačilno zmožnost tožene stranke, ki se bori za golo preživetje in nima denarja niti za plačilo sodne takse. Ker ni imel možnosti, da se zagovarja na obravnavi, višjemu sodišču predlaga, da sodbo okrajnega sodišča razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani pravdni zadevi pravilno ugotovilo in ocenilo vsa pravno relevantna dejstva in sodba, izdana na podlagi pripoznave, v skladu s 1. odstavkom 316. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nima napak. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka do konca glavne obravnave (v odgovoru na tožbo) pripoznala tožbeni zahtevek, čemur toženec pritrjuje tudi v pritožbenih navedbah. Kot je pojasnilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, v takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP). Ker ostale pritožbene navedbe, iz katerih izhaja, da bi želel toženec tudi na glavni obravnavi pojasniti slabo premoženjsko stanje, zaradi katerega vtoževanega zneska ne more plačati takoj, za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso pomembne, prav tako ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajal izpodbijano sodbo, in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).