Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 23. marca 2006
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 490/2004 z dne 25. 1. 2005 se zavrže.
1.Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (v nadaljevanju Agencija) je z odločbo zavrnila pritožbo pritožnice zoper prvostopenjski sklep Agencije, s katerim je ustavila postopek revizije lastninskega preoblikovanja pri družbi C. Upravno sodišče je ugodilo tožbi pritožnice in odpravilo odločbo Agencije. Vrhovno sodišče je ugodilo pritožbi Agencije in družbe C. ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo pritožnice zavrglo.
2.Pritožnica zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Namen pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja naj bi bil zagotoviti učinkovitost sodnega varstva. Ker naj bi Vrhovno sodišče o pritožbi odločalo več kot tri leta, je sodna pot postala neučinkovita. Pritožnici naj bi bila kršena tudi pravica do vsebinsko polnega dialoga s sodiščem, ki naj bi bila vsebovana v pravici do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ker naj Vrhovno sodišče ne bi odgovorilo na pritožbene navedbe in ugotovitve Upravnega sodišča. Pritožnici naj bi bila kršena tudi pravica do enakosti pred zakonom. Če bi Vrhovno sodišče odločilo hitreje, bi bila revizija lahko opravljena po veljavnih predpisih.
3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-340/05 z dne 17. 1. 2006 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, na podlagi 22. člena Ustave pa stranki z nasprotnim interesom (družbi C.).
4.Vrhovno sodišče ni odgovorilo. Družba C. je v odgovoru na ustavno pritožbo navedla, da v zvezi z lastninskim preoblikovanjem družbe C. poteka več sodnih postopkov pred Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Meni, da o vsebinsko isti zadevi teče več postopkov, ki se med seboj izključujejo. Navaja, da pritožnica nima pravnega interesa, ker kakršnakoli ugotovitev nepravilnosti pri lastninjenju družbe C. ne bi spremenila pravnega položaja pritožnice.
5.Po prvem odstavku 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
6.Predmet obravnavane ustavne pritožbe je postopek revizije lastninskega preoblikovanja družbe C. Postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij je bil urejen v členih 48, 48.a, 48.b, 48.c, 49, 49.a in 50 Zakona o lastninskem preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. – ZLPP), ki so se smiselno uporabljali še naprej v postopkih revizije na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravni oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98 – v nadaljevanju ZZLPPO). Zakon o ukinitvi Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 80/04 – ZUARLPP) je ukinil Agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in določil, da se preneha uporabljati četrti odstavek 63. člena ZZLPPO, na podlagi katerega so se smiselno uporabljale določbe ZLPP o reviziji lastninskega preoblikovanja podjetij. Iz navedenega izhaja, da so materialni predpisi, ki so urejali postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij, prenehali veljati. Državni organi, ki so bili pooblaščeni za odločanje v navedenih upravnih postopkih, so prenehali obstajati.
7.Ker ni več pravne podlage za odločanje v postopkih revizije lastninskega preoblikovanja in ker ne obstajajo več organi, ki bi bili pristojni odločati o navedeni upravni zadevi, ponovni upravni postopek ni več mogoč. Lastninsko preoblikovanje družbe C. je bilo končano in njegove posledice so bile vpisane v sodni register že pred vložitvijo ustavne pritožbe. Zato se položaj pritožnice kljub morebitni ugoditvi njeni ustavni pritožbi ne bi izboljšal. Ustavno sodišče je zaradi neizkazanega pravnega interesa ustavno pritožbo zavrglo. Če so pritožnici zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic nastale posledice, ki jih v postopku s to ustavno pritožbo ni bilo mogoče odpraviti, lahko morebitne zahtevke na podlagi 26. člena Ustave uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.
Predsednik dr. Janez Čebulj