Jedro

Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbah 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s plačilom predujma za izvedenca v postopku pred Okrajnim sodiščem v Lenartu opr. št. P 108/2007. Iz obrazložitve izhaja, da je organ za BPP v zvezi s to zadevo že izdal odločbo opr. št. Bpp 584/2010 z dne 10. 6. 2010, katero pa je Upravno sodišče RS odpravilo s svojo sodbo opr. št. II U 237/2010 ter zadevo vrnilo v ponoven postopek. V tem (ponovnem) postopku je bilo ugotovljeno, da šteje tožnikova družina tri družinske člane (tožnik, njegova žena in sin-dijak), ki se jim ta status lahko prizna glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/2004 -UPB1 ter 23/08) ter Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Ur, list RS št. 3/07- UPB2). Hčerke A.A., ki je rojena dne ..., v obdobju od 9. 12. 2009 do 8. 3. 2010 je prejemala denarno nadomestilo, zaradi brezposelnosti v znesku 544,91 € bruto mesečno, od dne 15. 3. 2010 pa je zaposlena v UKC Maribor, ni mogoče šteti za družinskega člana tožnikove družine v smislu določb 23. člena ZBPP. Iz izpisa GURS z dne 26. 4. 2010 in z.k. izpiska z dne 26. 4. 2010 izhaja, da sta prosilec in njegova žena solastnika vsak do ½ nepremičnine parc. št. 404, vl. št. 183, k.o. ... in sicer dvorišča v izmeri 292 m2 ter stanovanjske stavbe v izmeri 94 m2. Prosilec je v vlogi z dne 31. 5. 2010 vrednost stanovanjske stavbe v skupni izmeri 94 m2 ocenil na 59.600,00 € in vrednost dvorišča v skupni izmeri 292 m2 na 400,00 €. V skladu z določilom prvega odstavka 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP se BPP kljub dejstvu, da so sicer glede na dohodke oz. prejemke prosilca in njegovih družinskih članov izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev le-teh, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar na dan vložitve prošnje znaša 13.608,00 €. V skladu z določilom prve alinee drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z določilom 14. člena ZBPP se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik, Uradni list RS, št. 14/2004 s spremembami), ki se uporablja na podlagi določil 10. in 87. člena SZ-1 je za tričlansko družino oz. tri osebe, ki živijo v stanovanjski stavbi, primerno stanovanje v razponu izmere med 45 in 70 m2. Stanovanjska stavba, katere solastnika sta prosilec in žena, obsega površino 94 m2, kar pomeni, da ta površina presega maksimalno površino primernega stanovanja za tričlansko družino za 24 m2, zato se navedeni presežek upošteva kot prosilčevo premoženje. Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja organ za BPP izhaja iz zneska 59.600,00 €, kolikor po njegovi lastni oceni znaša tržna vrednost nepremičnine. Vrednost m2 površine torej znaša 634,04 €, kar pomeni, da znaša vrednost presežka kvadrature primernega stanovanja (24 m2) znesek 15.216,96 €. Kot vrednost dvorišča je organ za BPP upošteval znesek 400,00 €, ki ga je navedel tožnik sam. Skupna vrednost premoženja, ki ga torej ni mogoče izvzeti iz upoštevanja po določilih 23. člena ZSV, torej znaša skupaj 15.616,96 € (15.216,96 € + 400,00 €) in presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.608,00 €, to pa utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev BPP. Zaradi preseganja cenzusa iz prvega odstavka 23. člena ZSV je odpadlo ugotavljanje vrednosti ostalega prosilčevega premoženja.

Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja njegovo nestrinjanje z zavrnitvijo zaprošene BPP. Kot smiselno navaja, Organ za BPP noče upoštevati, da v hiši živijo štirje člani družine (tožnik, žena, sin dijak in že preskrbljena hči) in ne trije. Ni mu jasno zakaj organ za BPP hčerke, ki je sicer res zaposlena, noče upoštevati kot družinskega člana pri ugotavljanju kvadrature stanovanja.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi s pogoji za dodelitev BPP je v ZBPP med drugim določeno, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom drugače določeno (prvi odstavek 12. člena). Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27. a), 27. b), 27. c), 27. č), 28., 28. a), 30. in prvega odstavka 30. a) člena ZSV (14. člen ZBPP). V 23. členu ZSV pa je določeno, da se kot premoženje prosilca ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oz. družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. Kot naveden predpis, ki določa normative za primerno stanovanje) je treba na podlagi določil 10. in 87. člena SZ-1 uporabiti 14. člen Pravilnika. V 14. členu Pravilnika (površinski normativi) je določeno, da najemodajalci uporabljajo pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj tam določene površinske normative glede na število članov gospodinjstva ter s tem povezano površino stanovanja in sicer za tričlansko gospodinjstvo do največ 70 m2 stanovanjske površine in za štiri člansko gospodinjstvo do 82 m2 stanovanjske površine.

Glede na to, da ZBPP v svojih določbah, ki se nanašajo na pogoje za dodelitev BPP, tako pri vprašanju preseganja dohodkovnega cenzusa, kot tudi pri določbah glede premoženja, govori o prosilcu in njegovi družini oz. družinskih članih (in ne o članih gospodinjstva), je po presoji sodišča pravilna odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi, ko je upošteval, da v predmetnem stanovanju živijo tri osebe, ki se po ZBPP lahko štejejo kot tožnikovi družinski člani, ne glede na okoliščino, da v tem stanovanju poleg teh treh (tožnik, njegova žena in sin, ki je še dijak), po tožnikovih trditvah živi tudi še tožnikova hčerka (kot članica gospodinjstva). Ker je tožnik ni več dolžan preživljati, je ni mogoče šteti med družinske člane po določbah 23. člena ZBPP, zato je tudi ni mogoče upoštevati pri površinskem normativu po citiranem 14. členu Pravilnika.

Ob upoštevanju navedenega pravnega stališča (da se pri določanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika upoštevajo le družinski člani po določbah 23. člena ZBPP, ne pa tudi ostali člani gospodinjstva, ki tam živijo), je organ za BPP pravilno ugotovil, da znaša presežek stanovanjske površine, ki ga je v obravnavanem primeru treba upoštevati kot relevantno premoženje 27 m2, kar glede na že navedene vrednosti kvadratnega metra stanovanjske površine in vrednost dvorišča znaša 15.616,96 € in torej presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, ki znaša 13.608,00 €. Ker torej tožnik s svojo družino, upoštevaje navedeno, presega premoženjski cenzus, je odločitev Organa za BPP, da se tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrne, utemeljena, tožnikovi tožbeni ugovori, v smislu katerih bi moral organ za BPP upoštevati vse štiri v stanovanju živeče člane gospodinjstva, pa so neutemeljeni, prav tako je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na sodbo tukajšnjega sodišča št. II U 237/2010-6 z dne 18. 8. 2010. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 23. člena ZUS-1.