Jedro

Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je šele sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni, da se 3. točka izreka izpodbijane odločbe, ki zadeva tožnika, ne izvršuje, kar izhaja tudi iz obrazložitve odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi izpodbijane odločbe. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec dolžan plačati in upravičenec terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, ki je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga sporazuma in z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnica pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile z izdajo akta. Gre za predlog sporazuma in zato z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovila, da je A. A. upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - pljučni rak v znesku 48.697,76 EUR; v 2. točki izreka, da jo Republika Slovenija izplača na podlagi doseženega sporazuma dedičem upravičenca, ki bodo ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju, odškodnina v znesku 29.218,66 EUR; v 3. točki izreka, da delodajalec ..., izplača dedičem upravičencev, ki bodo ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju, v znesku 19.479,11 EUR; v 4. točki izreka, da se dedičem upravičenca povrnejo stroški za delo pooblaščenega zdravnika v znesku 82,81 EUR ter v 5. točki, da v postopku niso nastali posebni stroški. O vlogi upravičenca in nadaljevanju postopka z dediči je odločila na podlagi Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (ZOPDA) in Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (Pravilnik).

2. Tožnik v tožbi navaja, da v zadevi ni utemeljeno, na kakšen način je bil določen kot delodajalec, pri katerem je bolezen nastala, in kako je komisija ugotavljala, da naj bi bili izpolnjeni pogoji za plačilo odškodnine. Ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, npr. ni dobil na vpogled odgovora ISS z dne 25. 11. 2019, ugodeno pa tudi ni bilo njegovi zahtevi za vpogled v spis. Toženka ni ugotavljala dejanskega stanja in ni odgovorila na vse ugovore, ki jih je podal v svoji vlogi z dne 4. 10. 2019. Pravilnik določa obvezne in izbirne pogoje, ki ne obstajajo. Upravičenec tudi ni v roku dopolnil vloge. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zavrnitev zahtevka oziroma podredno ugoditev tožbi in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila, priglasila pa je svojo udeležbo.

5. Tožba ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče dolžno opraviti predhodni preizkus tožbe in ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo, med drugim tudi, ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora oziroma ali je položaj stranke, ki toži, takšen, da dopušča odločanje o njeni tožbi. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 je sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le zoper takšne dokončne akte, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Navedeno pomeni, da ni mogoče dopustiti tožbe zoper vsakršen upravni akt, ampak le zoper tistega oziroma zgolj v primeru, če gre za akt, s katerim se posega v pravno varovan položaj tožnika.

7. Iz izpodbijanega akta izhaja, da bo podlaga za izplačilo odškodnine sporazum med dediči in tožnikom kot delodajalcem in Republiko Slovenijo. Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska (1. in 6. člen ZOPDA), ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika (OZ). Pripadajoči znesek ugotovi komisija v poenostavljenem postopku (odloči na podlagi mnenja interdisciplinarne komisije, ki ga predloži upravičenec), kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem času, ko je podpisan sporazum o odškodnini med zavezancem in upravičencem. Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je šele sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni, da se 3. točka izreka izpodbijane odločbe, ki zadeva tožnika, ne izvršuje, kar izhaja tudi iz obrazložitve odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma in ne na podlagi izpodbijane odločbe. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec dolžan plačati in upravičenec terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, ki je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga sporazuma in z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, kar pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnica pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile z izdajo akta. Gre za predlog sporazuma in zato z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o nobeni tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.

8. Vrhovno sodišče RS je že večkrat zavzelo stališče, da gre pri postopkih, vodenih po ZOPDA, zgolj za ureditev sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini, izven pravdnega postopka (II Ips 212/2008, II Ips 825/2007). Izpodbijana odločba ne prejudicira odločitve v morebitnem odškodninskem sporu, ki ga stranke oziroma upravičenci, ki sporazuma o izplačilu odškodnine po ZOPDA ne dosežejo, lahko vložijo v pravdnem postopku po določbah OZ. Izpodbijana odločba v morebitnem civilnem postopku ne vpliva na ugotavljanje tožnikove odškodninske odgovornosti in višino škode, v njej pa bi morali biti tudi rešeni vsi ostali ugovori, ki se nanašajo na njegovo odškodninsko odgovornost, ki jih v tožbi uveljavlja.

9. Sodišče je ugotovilo, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je tožbo zavrglo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.