Jedro

Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi tuje lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine od 1. 3. 2007 dalje in za stroške postopka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem delu (od 1. 6. 2005 do vključno 1. 2. 2007) se pritožba zavrne in se sodba v nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je od tožene stranke zahtevala plačilo uporabnine v znesku 3.266,74 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v obdobju od 1. 6. 2005 do 1. 9. 2010. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.092,75 EUR s pp.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zaključek sodišča, da je tožnica toženki molče dovolila uporabo vinograda in hrama, je protispisen. Tožnica je izpovedala, da je od toženke zahtevala izročitev ključev, prav tako sta to potrdili tudi priči Z. in J., ki sta sestri pravdnih strank. Tožnica je bila prikrajšana, ker nepremičnine ni mogla oddajati. Toženka se je v postopku sklicevala, da je imela z obdelavo vinograda določene stroške, vendar pa mora te stroške nositi sama, saj ni imela nikakršne pravice vmešati se v tožničine posle. Glede na to, da je toženka sama priznala, da jo je tožnica decembra 2009 pozvala na izročitev nepremičnin, je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

Glede plačila uporabnine v obdobju od1. 6. 2005 do 1. 3. 2007

5. Če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik (lastnik) po 198. členu OZ, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. V postopku med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženka od leta 1999 dalje obdelovala nepremičnini - vinograd in hram (parc. št. 3154, 3166/1, 3166/2, vse k. o. X.), ki sta bili predmet zapuščine po materi pravdnih strank. S sklepom o dedovanju D 22/1999 z dne 23. 6. 2006, ki je postal pravnomočen 28. 2. 2007, je bila zapuščina po pokojni materi razdeljena tako, da so bile obravnavane nepremičnine(1) dodeljene v izključno last tožnici, ki je preostalim dedičem (toženki) izplačala nujne dedne deleže. Med pravdnima strankama je glede obravnavanega premoženja do delitve zapuščine februarja 2007 obstajala dediščinska skupnost(2), kar pomeni, da so bile nepremičnine v skupni lastnini pravdnih strank, na kateri pa deleži niso določeni (člen 72/1 SPZ), tožnica pa ni trdila, da bi ji toženka v tem obdobju uporabo nepremičnine preprečevala oz. jo iz uporabe izključila. Tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine za čas od 1. 6. 2005 do 1. 3. 2007 zato ni utemeljen in je odločitev sodišča v tem delu materialnopravno pravilna, pritožba tožeče stranke pa neutemeljena in jo je bilo potrebno v tem delu zavrniti (glavnica 350,07 EUR z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečnih zneskov 16,67 EUR, ki zapadejo prvega dne v mesecu v obdobju od 1. 6. 2005 do 1. 2. 2007 in tečejo od dneva zapadlosti do plačila).

Glede plačila uporabnine od 1. 3. 2007 dalje

6. Ko so bile obravnavane nepremičnine dodeljene v izključno last tožnici, je toženka nepremičnine uporabljala brez pravnega naslova. Toženka je priznala, da je prejela pisni poziv tožnice z dne 14. 12. 2009, s katerim je ta od nje zahtevala, da preneha uporabljati nepremičnino. Tožnica je zahtevala uporabnino v znesku 100,00 EUR mesečno, kar predstavlja znesek, ki bi ga tožnica iztržila, če bi nepremičnine oddajala. Ker je korist tistega, ki tujo stvar uporablja brez pravnega naslova, v brezplačni uporabi njegove lastnine, je tožnica od trenutka, ko je toženki prepovedala uporabo, upravičena do povračila uporabnine, ki ustreza neto tržni najemnini.(3) Glede višine uporabnine je sodišče prve stopnje sicer postavilo sodna izvedenca kmetijske in gradbene stroke, a prezrlo, da mora razsoditi v okviru postavljenih trditev in ni ugotovilo višine tržne najemnine za primerljivo nepremičnino, ki bi jo tožnica dobila, če bi nepremičnino oddala v najem. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, je dejansko stanje glede višine koristi toženke oz. prikrajšanja tožnice ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je v skladu z določilom 355. člena ZPP terjalo razveljavitev sodbe glede uporabnine za obdobje od 1. 3. 2007 dalje in posledično stroškov postopka, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v tem delu razveljavilo in zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

7. Tožena stranka je v postopku postavila ugovor, da je kot poslovodja brez naročila (negotiorum gestor) skrbela za vinograd, da ne bi propadel in bi s tem nastala tožnici škoda. Tožeča stranka trdi, da se je toženka v njene posle vmešala brez dovoljenja in po nepotrebnem. Do ugovora toženke se sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja pritožba, materialnopravno ni opredelilo (199. člen OZ(4)) in sodba o tem nima razlogov, kar predstavlja tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje, zaradi ugotovitve višine koristi toženke od uporabe stvari (prikrajšanja tožnice), ponovno izvede dokazni postopek z izvedencema, ki naj kot merilo vrednosti koristi toženke upoštevata tržno ceno najemnine, ki bi jo tožnica dobila, če bi nepremičnino oddala v najem. Opredeli pa naj se tudi do postavljenega ugovora toženke, da je ravnala kot poslovodja brez naročila.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

(1) ki sodijo v zaščiteno kmetijo.

(2) Karel Zupančič, Viktorija Žnidaršič Skubic: Dedno pravo, stran: Ur. list 2009, stran: 219, 220. (3) Glej VSL sodba in sklep I Cp 1499/2012. (4) Določilo 199. člena OZ določa, da se sme tujega posla kdo nepoklicano lotiti samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist.