Jedro

Plačani prispevki za socialno varnost ne zmanjšujejo davčne osnove v primeru, ko se dohodnina odmerja od rente, prejete z naslova ukrepa za zgodnje upokojevanje kmetov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku za leto 2007 odmerjena dohodnina, kot obdavčljiv dohodek pa se je upoštevala prejeta renta iz ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov in brez upoštevanja plačanih prispevkov za socialno varnost. Tožnik je namreč v letu 2007, ko je prejemal rento, plačeval obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, ti prispevki pa ne zmanjšujejo davčne osnove od rente iz ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov, pač pa le davčno osnovo od dohodkov iz kmetijstva (peti odstavek 109. člena ZDoh-2). Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka s svojo odločbo št. DT-499-01-553/2008-3 z dne 28. 8. 2009. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in s tožbo izpodbija odločitev davčnega organa zaradi napačne uporabe določbe tretjega odstavka 41. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Navaja, da je bil v letu 2007 njegov edini dohodek renta iz ukrepa za zgodnje upokojevanje kmetov, ki se v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZDoh-2 šteje za pokojnino. Pokojnina pa v skladu s 7. točko drugega odstavka 37. člena tega zakona šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Ker se torej renta šteje za dohodek iz delovnega razmerja, ne vidi ovir za upoštevanje določbe tretjega odstavka 41. člena ZDoh-2 tako, da se pri določitvi davčne osnove za obdavčitev z dohodnino, renta za zgodnje upokojevanje zmanjša za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je bil dolžan plačevati, da je bil upravičen do rente. V petem odstavku 109. člena ZDoh-2 je določeno, za katere prispevke se znižuje dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in so torej kot kmetje lahko zavarovani tudi tisti, ki dosegajo dohodek iz dejavnosti, ki se ne šteje za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko ter dopolnilno dejavnost na kmetiji. Zanje pa verjetno ni sporno, da se jim ti prispevki upoštevajo pri določitvi osnove v skladu s 56. in drugim odstavkom 109. člena ZDoh-2. V letu 2007 osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti tožnik ni opravljal, ker je bil pogoj za pridobitev rente ta, da se je obvezno trajno prenehal ukvarjati s komercialno kmetijsko proizvodnjo. Njegov edini dohodek je bila renta iz ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov. Če se renta ne šteje za drugi dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, zagotovo ni prav, da se prispevki, ki jih je kot njen prejemnik bil dolžan plačevati, štejejo za obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti iz petega odstavka 109. člena ZDoh-2. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih razvidnih iz izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa soglaša tudi z razlogi, ki sta jih za svojo odločitev navedla davčna organa prve in druge stopnje in se nanje izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010). V zvezi s tožbenimi navedbami sodišče tožniku pojasnjuje, da je bil tožnik v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 do 2006 dolžan plačevati prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanje kmetijske dejavnosti, ki se plačujejo od osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot to izhaja tudi iz odločbe Davčnega urada Murska Sobota št. 36-424-36-000210/2007-10021/01 z dne 23. 4. 2008. Osnova pa se določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ta pa je katastrski dohodek in drugi dohodki v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se po predpisih o dohodnini štejejo kot dohodek iz kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Glede na navedeno so zato neutemeljene tožbene navedbe, da bi bilo navedene prispevke potrebno upoštevati pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka, ki ga predstavlja renta iz naslova zgodnjega upokojevanja kmetov v skladu z določbo četrtega odstavka 40. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. list RS, št. 117/06 in naslednji).

Sodišče je zato po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.