Jedro

Na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici).

Matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se mu zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (izstavitev zemljiškoknjižne listine), s katerim je zahtevala, da sodišče prve stopnje toženki prepove odtujiti in obremeniti nepremičnine, ki so bile predmet prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama, z veljavnostjo do pravnomočne odločitve v pravdnem sporu ter zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Sodišče prve stopnje je v utemeljitev svoje odločitve navedlo, da v zemljiški knjigi kot lastnik predmetnih nepremičnin ni vpisana toženka (dolžnica), ampak njen pravni prednik, začasno odredbo po 2. točki prvega odstavka 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pa je mogoče izdati le zoper zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnin.

Zoper tak sklep se po svojem pooblaščencu iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP) ter napačne uporabe materialnega prava (341. člen ZPP) pritožuje tožnica (upnica). Navaja, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe pojasnila razmerje med družbo d.o.o. in d.o.o. ter ga dokazala z izpiskom iz sodnega registra, in sicer gre za isti pravni subjekt, ki se je zgolj preimenoval, kar potrjuje tudi ista matična številka preimenovane pravne osebe. d.o.o. ni pravni naslednik družbe d.o.o., ampak gre za isti subjekt. Sodišče bi moralo tako po uradni dolžnosti spremeniti ime dolžnice v zemljiški knjigi, saj se v skladu s 116. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 spremembe podatkov iz prvega odstavka 25. člena ZZK-1 opravijo z avtomatskim povzemanjem podatkov iz poslovnega registra. Prav tako pa bi moralo sodišče v skladu z določbami tretjega odstavka 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL-A) tudi po uradni dolžnosti vpisati lastninsko pravico na imetnika pravice uporabe. Pritožnica meni, da bi moralo sodišče prve stopnje narediti vse, kar je potrebno, da se dolžnica vpiše v zemljiško knjigo kot lastnica spornih nepremičnin, nato pa odločiti o utemeljenosti predloga za izdajo predlagane začasne odredbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe ali podrejeno, da razveljavi sklep sodišča prve stopnje in mu pošlje zadevo v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba utemeljeno opozarja, da na strani dolžnice ni prišlo do spremembe identitete pravne osebe, temveč zgolj do spremembe firme. Pravni subjekt, na katerega je v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica na spornih nepremičninah (vpogled v zemljiško knjigo pokaže, da ne gre zgolj za vknjižbo pravice uporabe, kot je navedlo sodišča prve stopnje, ampak za vknjižbo lastninske pravice), je tako identičen pravnemu subjektu, glede katerega je predlagana izdaja začasne odredbe (dolžnici). To dejstvo izhaja že iz same primerjave med matično številko lastnice, vpisane v zemljiški knjigi (d.o.o.) ter matično številko dolžnice (d.o.o.), ki izhaja iz izpiska iz sodnega registra, saj sta ti številki enaki (...). Prav matična številka pravnega subjekta kot enolična identifikacijska številka pravne osebe namreč predstavlja ključni razlikovalni element med različnimi pravnimi subjekti, saj ostaja nespremenjena vse od vpisa pravnega subjekta v poslovni register, do njegovega izbrisa (primerjaj 46. člen Zakona o sodnem registru – ZSR), prav to številko pa kot povezovalni znak v zvezi s povzemanjem podatkov iz poslovnega registra v zemljiško knjigo določa tudi ZZK-1 (116. člen ZZK-1). Iz izpiska iz sodnega registra pa nadalje tudi izhaja, da je bila 21.4.2004 vpisana sprememba firme dolžnice, in sicer iz firme d.o.o. v Žaga Mislinja d.o.o.. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, na katero se v zvezi z obrazložitvijo zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe sklicuje sodišče prve stopnje, ne ovira izdaje začasne odredbe zoper dolžnico, saj kot dolžnik nastopa oseba, identična osebi, ki je kot lastnik vpisana v zemljiški knjigi, zgolj dejstvo, da v zemljiški knjigi ta podatek ni ažurno poočiten, pa ne more predstavljati razloga za zavrnitev izdaje predlagane začasne odredbe (če bi se ta upoštevaje ostale pogoje za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ZIZ izkazala za utemeljeno).

Ker sodišče prve stopnje zaradi opisanega zmotnega materialnopravnega pristopa k reševanju zadeve ni ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe iz 272. člena ZIZ, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje bo v novem postopku upoštevalo zgoraj obrazloženo ter se bo v nadaljevanju ukvarjalo z ugotavljanjem vsebinske utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v smislu obstoja pogojev iz 272. člena ZIZ.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.