U-I-106/99

20. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Slavice Dokič iz Pirana na seji dne 20. septembra 2001

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92 in 60/95) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica je vložila pobudo hkrati z ustavno pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 277/98-4 z dne 4. 11. 1998, s katerim je bila pritožničina pritožba zoper odločbo Občinske volilne komisije Občine Piran št. 601-003/98 z dne 28. 10. 1998 kot prepozna zavržena. Ustavno sodišče je odločilo, da bo pritožničino pobudo za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) obravnavalo ločeno kot samostojno zadevo, ker ustavnosodna presoja izpodbijanega 4. člena ZVDZ, tudi če bi Ustavno sodišče pobudo sprejelo, ne bi mogla vplivati na odločitev v konkretni zadevi (sklep Ustavnega sodišča št. Up- 306/98 z dne 31. 3. 1999, s katerim ustavna pritožba ni bila sprejeta).

2.Pobudnica meni, da izpodbijana določba ni v skladu z Ustavo, ker omogoča arbitrarno razlago in škoduje pravni varnosti. Roki za vložitev pravnih sredstev, ki jih določajo volilni zakoni, naj ne bi smeli teči ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, če ni zagotovljena njihova neposredna vročitev pri pristojnih sodiščih. Izpodbijano določbo bi v takih primerih sodišča morala razlagati tako, da bi se štele pritožbe, oddane v pritožbenem roku priporočeno na pošto, za pravočasne.

3.V okviru volilnih zakonov je ZVDZ osrednji zakon, ki ureja večino vprašanj v zvezi z volitvami. Zato se drugi volilni zakoni, ki urejajo volitve drugih državnih organov - Državnega sveta, Predsednika republike - ali ki urejajo lokalne volitve, v veliki meri sklicujejo na ta zakon in urejajo posebej samo tista vprašanja, ki morajo biti posebej urejena glede na posebnosti organa, ki se voli. Ena od takih splošnih določb, ki veljajo za vse volilne postopke, je tudi izpodbijani 4. člen ZVDZ. Ta določa pravilo, da vsi roki, ki jih določajo volilni zakoni, tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, ter da se morajo vloge, ki so po teh zakonih vezane na roke, vložiti neposredno pri pristojnih organih.

Volitve potekajo po vnaprej urejenem (volilnem) postopku.

4.Vsaka faza tega postopka mora biti končana v določenem roku, da lahko preidejo volitve v naslednjo fazo. Le na takšen način se lahko doseže cilj volitev, to je zakonita in pravočasna izvolitev organa, ki se voli. V volilnih postopkih se uresničuje volilna pravica, ki je ena od najpomembnejših političnih ustavnih pravic. Ker lahko pride v vsaki fazi volilnega postopka do nepravilnosti ali kršitev volilne pravice, volilni zakoni določajo roke, v katerih je mogoče v posamezni fazi uveljavljati nepravilnosti in kršitve, ter roke, v katerih morajo pristojni organi o njih odločiti. Ker morajo biti volitve končane v določenem kontinuiranem obdobju (npr. na podlagi tretjega odstavka 81. člena Ustave se novi Državni zbor izvoli najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora), je določba 4. člena, ki določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, ter da se morajo vloge, ki so po teh zakonih vezane na roke, vložiti neposredno pri pristojnih organih, povsem upravičena. Zakonodajalec z izpodbijano določbo ni posegel v nobeno ustavno zavarovano dobrino. Izpodbijana določba je jasna, razumljiva in nedvoumna in ne dopušča nikakršne arbitrarne razlage pristojnih organov.

5.Določba 4. člena ZVDZ pa nedvomno zahteva, da se vsi organi, ki so pristojni za sprejem vlog, organizirajo tako, da je te vloge tudi mogoče vložiti neposredno pri njih in to tudi na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve (dežurstva). Postopek s pravnimi sredstvi, ki se morajo vložiti neposredno na sodišča, je urejen v 147. do 149. členu Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 in nasl.). Če bi bila upravičeni osebi v konkretnem volilnem postopku dejansko onemogočena vložitev pravnega sredstva (ugovora, pritožbe, tožbe v upravnem sporu) neposredno pri pristojnem organu, bi to pomenilo kršitev volilne pravice iz 43. člena Ustave in kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Volilni zakoni v posebnih poglavjih urejajo varstvo volilne pravice v različnih fazah volilnega postopka (npr. 103. do 109. člen ZVDZ).

6.Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, ker so pobudničine navedbe, da izpodbijana določba nasprotuje načelu pravne varnosti, ki je eno od načel pravne države (2. člen Ustave), očitno neutemeljene. Tudi v postopku ustavne pritožbe, ki jo je pobudnica vložila v zvezi z lokalnimi volitvami v Občini Piran jeseni leta 1998, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je pobudnica imela možnost vložiti pritožbo pri pristojnem sodišču. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo, ker pristojno sodišče z izpodbijanim sklepom, s katerim je pritožbo zavrglo kot prepozno, očitno ni kršilo ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen