Jedro

V primeru, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega mu je bila le-ta odobrena, uspel, pa stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca, Republika Slovenija ni uspela izterjati iz razloga, ker je nasprotna stranka (zavezanec za plačilo stroškov) umrla, bi Republika Slovenija sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, lahko izterjala le v zapuščinskem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 512/2008 z dne 22. 1. 2013 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka naložila tožniku povračilo 224,37 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Pri tem v obrazložitvi navaja, da je bila tožniku na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 512/2008 z dne 24. 6. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje in sicer v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 05/07791 in opr. št. I 4901/2007. Izvedba brezplačne pravne pomoči je bila zaupana A., odvetnici v Mariboru, ki so ji bili na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 512/2008 z dne 11. 11. 2008 odmerjeni in izplačani stroški v višini 280,91 EUR. Tožena stranka je ugotovila, da je v obeh izvršilnih zadevah Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 813/2008 (prej I 05/07791) in In 781/2008 (prej I 4901/2007) bil izdan sklep, na podlagi katerega je dolžnik B. dolžan upniku C. (upravičencu) povrniti v 112 oziroma 112,37 EUR izvršilnih stroškov. V obeh postopkih je bil izdan sklep o ustavitvi postopka zaradi smrti dolžnika B. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju opr. št. II D 1556/2010, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Mariboru, pa je razvidno, da je edini dedič pokojnega B-ja C. (upravičenec) in da je čista vrednost zapuščine znašala 5.000,00 EUR. Tožena stranka je tako na podlagi 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), v skladu s katerim preide terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova prisojenih stroškov postopka, na Republiko Slovenijo, in sicer do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, ugotovila, da sta terjatvi do B. v višini 112,00 EUR in 112,37 EUR, s pravnomočnostjo sklepa In 813/2008 in In 781/2008 prešli na Republiko Slovenijo. Ker je B. dne 30.9.2010 umrl, sta terjatvi do višini vrednosti podedovanega premoženja prešli na njegovega dediča C. Zato je tožena stranka odločila, da je C. dolžan Republiki Sloveniji povrniti skupno 224,37 EUR.

Tožnik v tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi. Navaja, da je od leta 1990, ko sta se mama in oče ločila, oče dolgoval preživnino, za kar ima številne dokaze Centra za socialno delo Maribor ter sklepe sodišča o izvršbi. Zaradi invalidske upokojitve mame, ki je onkološka bolnica, leta 2008 nista več videla izhoda za financiranje študija v Ljubljani, saj sam ni mogel več delati, ker je bil dvakrat operiran na ledvici in se je zato odločil zaprositi za brezplačno pravno pomoč, da bi od očeta lahko izterjal neplačano preživnino. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je oče umrl in leta 2011 je na podlagi sklepa o dedovanju podedoval 1/3 hiše v Kamnici in 1/3 travnika, njive in gozda na Šobru. Gre za premoženje, s katerim razpolaga „de iure“, „de facto“ pa ne. Tretjino hiše na more prodati, ker prodaji nasprotujeta ostala dva solastnika, razen tega se ne more hiša oddati niti v najem, saj le-ta ni etažirana. Ravno tako pa je s premoženjem na Šobru, ki se nahaja v hribovju, do katerega ne vodi cesta, zato je zanj neuporabno in enako kot hiša ni razdeljeno na posamezne deleže. Solastnika imata na Šobru tudi počitniško hišico, ki je tudi na njegovi tretjini in zato prodaji tega premoženja nasprotujeta, njegovega dela pa ne želita odkupiti. Na posestvu se nahaja tudi propadajoča hiša, katere lastnik je samo do 1/6, ki pa je tudi ne more uporabljati, saj nima niti ključev od te hiše. Razen tega je samo vprašanje, kdaj se bo porušila, zgrajena je bila namreč v 19. stoletju in zadnjih petdeset let ni bila obnovljena. Opisuje tudi stvari, ki so se dogajale na zapuščinski obravnavi, kjer je zaradi strahu z mislijo na kazen navedel kot vrednost premoženja znesek 60.000,00 EUR, ki pa je bil za tiste čase previsok. V zvezi z dolgom do očeta je navajal dolg v višini 90.000,00 EUR, vendar ga je sodnica znižala na 50.000,00 EUR in dodala še stroške pogreba v višini 5.000,00 EUR. Po prejemu izpodbijanega sklepa je ponovno preveril listine v zvezi z izterjavo preživnine in ugotovil, da je dne 19. 10. 2008 bil dolg 92.489,67 EUR, kar kaže na to, da mu je sodnica v zapuščinskem postopku priznala manj kot polovico terjatve. Predlaga, da kot pričo za navedbe v tožbi zasliši tudi mamo, ki je bila ves čas prisotna na zapuščinski obravnavi in bo znala opisati situacijo v zvezi z neplačevanjem preživnine od leta 1990 naprej. V tožbi opozarja tudi na svoje slabo finančno stanje. Je študent brez rednih prihodkov, mama je invalidska upokojenka, zdravljena na onkološkem inštitutu in zato mu plačilo zneska 224,00 EUR predstavlja veliko finančno breme. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 512/2008-2 z dne 24. 6. 2008 priznana pravica za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 05/07791 (In 813/2008) in I 4901/2007 (In 781/2008) ter da so bili v navedenih izvršilnih postopkih (zaradi izterjave preživnine) odvetnici A. odmerjeni in izplačani stroški iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 280,91 EUR. Nadalje je v zadevi med strankami nesporno, da je sodišče v izvršilnem postopku opr. št. In 781/2008 dne 10. 10. 2008 izdalo sklep na podlagi katerega je dolžnik B. dolžan tožniku kot upravičencu povrniti 112,00 EUR izvršilnih stroškov, v izvršilni zadevi opr. št. In 813/2008 pa je sodišče dne 27. 10. 2008 izdalo sklep, na podlagi katerega je prav tako B. dolžan tožniku kot upniku povrniti 112,37 EUR izvršilnih stroškov. Zaradi smrti dolžnika B. je v obeh izvršilnih postopkih bil izdan sklep o ustavitvi postopka. Na podlagi sklepa o dedovanju opr. št. II D 1556/2010 pa izhaja, da je edini dedič po pokojnem B. tožnik in da znaša čista vrednost zapuščine 5.000,00 EUR.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 46. členu določa, da terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek). S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo stopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši na predlog državnega pravobranilstva pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba, s katero je sodišče razsodilo o stroških, šteje za izvršilni naslov. Po določbi 48. člena ZBPP pa je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona (prvi odstavek). Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

Iz citiranih določb izhaja, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan stroške postopka vrniti le v primeru, ko je delno ali v celoti uspel in pridobil premoženje in če Republika Slovenija ni uspela od nasprotne stranke izterjati celotnega zneska izplačanih stroškov postopka (48. člen ZBPP). Vendar tudi to ne velja za primer, če je upravičenec prejel preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Čeprav je tožena stranka svojo odločitev v izpodbijanem sklepu oprla na določbo 46. člena ZBPP in ugotovitev, da sta terjatvi B. prešli na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti sklepov opr. št. In 813/2008 oziroma In 781/ 2008, pa je po presoji sodišča napačno zaključila, da je tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti stroške postopke, ker sta navedeni terjatvi zaradi smrti B. dne 30. 9. 2010 do višine vrednosti podedovanega premoženja, prešli nanj. Za takšen zaključek v ZBPP ni nobene pravne podlage. V primeru kot je obravnavani, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega mu je bila le-ta odobrena, uspel, pa stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca, Republika Slovenija ni uspela izterjati iz razloga, ker je nasprotna stranka (zavezanec za plačilo stroškov) umrla, bi po presoji sodišča Republika Slovenija lahko izterjala od tožnika le v zapuščinskem postopku, saj kot dedič, do višine vrednosti podedovanega premoženja, odgovarja tudi za dolgove zapustnika, ne pa po določbah ZBPP.

Ker materialno pravo v obravnavanem primeru ni bilo pravilno uporabljeno, je zato izpodbijani sklep nezakonit. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).