Jedro

Ugovor, s katerim pritožnik zahteva upoštevanje navedb in dokazov, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog, ki se ga izda, kadar taksa za njo ni bila plačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog I U 183/2014-23 z dne 15. 1. 2016, s katerim mu je bila za umik revizije odmerjena sodna taksa po tarifni številki 6132 ZST-1 v znesku 110,00 EUR.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče navedlo, da je sodišče zaradi neplačila sodne takse s sklepom I U 1839/2014-16 z dne 11. 9. 2015 sklenilo, da se revizija tožeče stranke zoper sodbo I U 1829/2014-7 z dne 10. 2. 2015 šteje za umaknjeno. Zato je tožniku na podlagi 34. člena ZST-1 poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik revizije. Tožnikov ugovor, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, je zavrnilo s pojasnilom, da je sklep o tem, da se revizija šteje za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse postal pravnomočen 20. 10. 2015, in da bi tožnik ugovor, da je sodno takso za revizijo plačal, moral uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog za revizijo ali zoper sklep z dne 11. 9. 2015, ki je postal pravnomočen 20. 10. 2015. Ker je s plačilom 164,00 EUR dne 18. 4. 2015 plačal sodno takso za predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil pred revizijo, tudi ni mogoče šteti, da je s tem plačilom plačal takso za umik revizije.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) se z navedeno odločitvijo ne strinja in v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo navedb in dokazov, ki jih je predložil v ugovoru zoper plačilni nalog. Meni, da je šlo za napako sodišča in trdi, da je bila plačana sodna taksa po plačilnem nalogu in priloženi položnici za revizijo, sodišče pa naj ne bi imelo ustreznih evidenc in oznak, za katero zadevo izdaja plačilni nalog. Sodišču očita, da prav tako ni upoštevalo vloge z dne 15. 9. 2015 za začasno prekinitev postopka zaradi smrti sorodnice, upoštevana tudi niso bila stališča lastništva. Ugotavlja, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, podredno pa uveljavlja, da sodna taksa v dosedanjih postopkih ni bila odmerjena pravilno. Zato meni, da je treba ponovno preučiti "vsa navedena dejstva in dokaze". Zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in pravično sodbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki je predmet izpodbijanega sklepa, je bil izdan na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZST-1, ki določa, da mora stranka plačati takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, če se vloga šteje za umaknjeno, ker taksa za postopek o vlogi ni bila plačana.

6. Pritožnik plačilnemu nalogu ni ugovarjal, ker bi menil, da je bila sodna taksa, ki je predmet tega plačilnega naloga, napačno odmerjena. Ugovorov, s katerimi pritožnik zahteva upoštevanje navedb in dokazov, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, pa ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog, ki se ga izda, kadar taksa za revizijo ni bila plačana. O tem, da se revizija šteje za umaknjeno, ker sodna taksa za njo ni bila plačana, je namreč sodišče odločilo že s sklepom z dne 11. 9. 2015, ki je postal pravnomočen 20. 10. 2015. Vprašanje, ali je bila plačana sodna taksa za revizijo ali ne, je torej že pravnomočno rešeno, kar je pritožniku pojasnilo že sodišče prve stopnje. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje z navajanjem pravnih sredstev, ki jih je v tem upravnem sporu vložil pritožnik, pravilno pojasnilo tudi, zakaj ni mogoče šteti, da je bila s plačilom 164,00 EUR (s tem je bila plačana taksa za predlog za obnovo postopka) plačana tudi taksa, ki je predmet v tej zadevi obravnavanega plačilnega naloga.

7. Glede na to, da je predmet tega pritožbenega postopka sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za takso, ki jo mora stranka plačati, če se njena vloga šteje za umaknjeno, so neutemeljene tudi posplošene in nejasne pritožbene navedbe o nepravilni odmeri sodnih taks v dosedanjih postopkih, o vlogi za prekinitev postopka in o neupoštevanju "stališč lastništva".

8. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.