Jedro

Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati 467,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2017 do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več, to je plačilo 3.115,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2017 do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan povrniti njene stroške postopka v znesku 477,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper II. in III. točko izreka sodbe iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da se je sodišče pri zavrnitvi zahtevka zmotno oprlo na evidence dnevne delovne obremenjenosti. Napačno je zaključilo, da tožniku tedenski počitek dejansko ni bil kršen. Zmotno je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da se je moral v času nedeljskega počitka udeleževati sestankov. O vsakodnevnih sestankih bi lahko izpovedal tožniku nadrejeni A.A.. Zaslišanja te priče sodišče ni izvedlo, ker naj bi bilo njegovo zaslišanje neekonomično in ker naj bi že ostali zaslišani izpovedali o nalogah na misiji. Zaslišanje navedene priče bi bilo potrebno, saj je vodil sestanke in predajal informacije podrejenim, med njimi tudi tožniku, kadar tega ni počel B.B.. To, da se je sodišče ob zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prič sklicevalo na neekonomičnost in podaljševanje postopka, ne vzdrži resne presoje. Prav tako je bilo dovolj časa za vročanje vabila na zaslišanje. Sestanki vsekakor pomenijo kršitev pravice do tedenskega počitka. Tožnik je izpovedal o njihovi nujnosti, vsebini, ter trajanju - od pol ure do ene ure na dan. Tudi npr. B.B. je potrdil, da so bili sestanki obvezni, vsakodnevni, tudi ob nedeljah, če je bilo potrebno. Vsi zaslišani so izpovedali o sestankih, glede katerih je sodišče napačno in protispisno zaključilo, da je šlo le za nerelevantna kratka varnostna obvestila. Pritožba navaja še svoja materialnopravna naziranja ter izraža nestrinjanje tudi z drugimi ugotovitvami sodišča, na podlagi katerih je zaključilo, da tožniku tedenski počitek ni bil kršen.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeni preizkus se začne s preizkusom navedenih in v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbi že iz tega razloga ugodilo, pri čemer se do preostalih dveh pritožbenih razlogov (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotna uporaba materialnega prava) ni natančneje opredelilo.

6. Pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče A.A., pri čemer kot posebej relevantno izpostavlja vprašanje sestankov - ali so ti pomenili kršitev tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje je glede dokaznega sklepa v 3. točki obrazložitve sodbe navedlo, da je prebralo listine pod A in B, zaslišalo tožnika in priče C.C., D.D., B.B. ter E.E., ostale dokazne predloge pa zavrnilo kot nepotrebne. Prič F.F. in A.A., ki ju je predlagal tožnik, ni zaslišalo, saj so o napotitvi tožnika na misijo, (ne)zagotavljanju tedenskega počitka, sestankih in njihovem sklicevanju ter o nalogah, ki jih je na misiji opravljal tožnik, izpovedali že ostali zaslišani, po oceni sodišča pa bi bilo podaljševanje postopka zaradi zaslišanja teh dveh prič tudi neekonomično. Po tako izvedenih dokazih je ocenilo, da zadoščajo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in odločitev.

7. Pritožba pravilno navaja, da sklicevanje sodišča na neekonomično podaljševanje postopka zaradi zaslišanja prič ni ustrezen razlog za zavrnitev dokaznega predloga. Enako velja za razlogovanje sodišča, da izvedeni dokazi že zadostujejo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče namreč lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, kar pa mora sodišče tudi jasno obrazložiti. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP z vidika nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene ima za posledico tudi utemeljenost pritožbenih očitkov v smeri zmotne dokazne ocene, glede česar pa pritožba sodišču neutemeljeno očita protispisne dokazne zaključke in s tem kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker gre v primeru kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP za takšno postopkovno kršitev, ki je pritožbeno sodišče samo - namesto sodišča prve stopnje – ne more sanirati, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem mora sanirati procesno kršitev glede spornega dokaznega predloga – ga obrazloženo zavrniti iz sprejemljivih, dopustnih razlogov (npr. zaradi že oblikovanih pravnih stališč v sodni praksi) ali pa dokaz izvesti in ugotovljena dejstva vključiti v dopolnjeno dokazno oceno.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.