Jedro

Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba tako spremeni, da se sedaj glasi: Tožbeni zahtevek tožnikov, ki se glasi: 1. "Ugotovi se, da toženec ni uskladil posebnega podjetja J. p.o., ....., Ljubljana, z Zakonom o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30793, 29/94 in 82/84), kot mu nalaga 580. člen, zaradi česar solidarno odgovarja kot družbenik podjetja tožnikom za obveznosti navedenega zasebnega podjetja. 2. Toženec je dolžan plačati: - 1.tožniku F. d.o.o. iz Maribora glavnico v znesku 12.890.439,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.1995 dalje do plačila; - 2. tožniku T. d.o.o. iz Slovenj Gradca glavnico 1.489.967,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneskov: - 312.429,00 SIT od 5.9.1991 dalje do plačila, - 1.766,00 SIT od 17.9.1991 dalje do plačila, - 79.200,00 SIT od 14.1.1991 dalje do plačila, - 135.657,70 SIT od 22.10.1991 dalje do plačila, - 9.880,60 SIT od 23.10.1991 dalje do plačila, - 17.000,00 SIT od 27.3.1992 dalje do plačila, - 8.835,00 SIT od 10.10.1992 dalje do plačila, - 56.674,80 SIT od 25.11.1992 dalje do plačila, - 18.946,00 SIT od 27.3.1992 dalje do plačila, - 22.411,00 SIT od 18.5.1992 dalje do plačila, - 31.981,00 SIT od 10.10.1992 dalje do plačila, - 38.580,00 SIT od 1.1.1993 dalje do plačila, - 38.215,00 SIT o 19.1.1993 dalje do plačila, - 311.686,60 SIT od 24.2.1994 dalje do plačila; - 3. tožniku H. d.o.o. iz Radovljice glavnico v znesku 2.330.368,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obresmti od zneska: vse v 15 dneh pod izvršbo. 3. Toženec je tožnikom dolžan nerazdelno plačati stroške pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila" se zavrne v celoti.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ker toženec ni uskladil zasebnega podjetja J. p.o., ...., Ljubljana, z Zakonom o gospodarskih družbah, kot mu nalaga njegov 580. člen, zaradi česar solidarno odgovarja kot družbenik podjetja tožnikom za obveznosti navedenega zasebnega podjetja, je dolžan plačati tožniku F. d.o.o. iz Maribora glavnico v znesku 12.890.439,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, tožniku T. d.o.o. iz Slovenj Gradca glavnico 1.489.967,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter tožniku H. d.o.o. iz Radovljice glavnico v znesku 2.330.368,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da je toženec tožnikom dolžan nerazdelno plačati stroške pravdnega postopka v znesku 682.444,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Na predlog tožnikov pa je sodišče izdalo tudi začasno odredbo, s katero je tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev njegove nepremičnine, vpisane v vložni št. 1224 k.o. ..., poslovna stavba na parcelni št. 849 z.k. telo II, zaradi zavarovanja denarnih terjatev tožnikov, z zaznambo te prepovedi v tu sodni Zemljiški knjigi. Proti sodbi se pritožuje toženec iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP/77, pri čemer predlaga takšno spremembo sodbe, da se tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrne. Navaja, da ne drži sodbena utemeljitev, da toženec ni uskladil zasebnega podjetja J. p.o. z Zakonom o gospodarskih družbah, zaradi česar solidarno odgovarja za obveznosti zasebnega podjetja. Nesporno je, da je toženec pravočasno vložil predlog za uskladitev zasebnega podjetja z ZGD in je sporno vprašanje samo v tem, ali je zasebno podjetje izpolnjevalo pogoje za uskladitev z ZGD, torej ali je kapital, ki ga je toženec ob uskladitvi vložil v podjetje, dejanski kapital, s katerim je po zakonu dopustno povečati osnovni vložek v podjetje. Iz spisa naslovnega sodišča St 92/94 je razvidno, da je zasebno podjetje J. p.o. imelo v obliki nematerialnih naložb premoženje v znesku 2.045.691.985,00 SIT, ki je bilo v zasebno podjetje vnešeno v obliki načrtov za izdelavo strojne opreme iz investicije umetnega zasneževanja v Kranjski gori, v obliki načrtov za izdelavo kompresorjev in obliki načrtov za obdelovalne računalniško vodene centre. V letu 1998 je izvedenec inženir O. za potrebe stečajnega postopka opravil cenitev premoženja in iz stečajnega spisa je razvidno, da zasebno podjetje ima premoženje v navedeni obliki in da to premoženje krepko presega obveznosti zasebnega podjetja, najmanj pa, da več kot zadošča za uskladitev zasebnega podjetja z ZGD. Sodišče okoliščino, da podjetje ni imelo kapitala za dokapitalizacijo, obrazlaga z dejstvom, da je stečajni upravitelj ugotovil, da ni potrebnih sredstev za dokapitalizacijo in da je bil predlog za stečaj vložen vsega 19 dni potem, ko je toženec vložil predlog za uskladitev z ZGD. Takšno dejansko stanje pa je kot že rečeno zmotno. Očitno se je v stečajnem postopku zgodila napaka, ko je stečajni upravitelj kar na počez sklenil, da podjetje nima sredstev in izvedel likvidacijo podjetja po skrajšanem postopku. Izkazalo se je, da je bil ta pristop napačen, saj bi stečajni upravitelj moral poskusiti prodati premoženje podjetja, ki ga je sedaj ocenil sodni cenilec in šele, če bi bila prodaja neuspešna oziroma, če bi se ugotovilo, da premoženje nima nobene tržne vrednosti, bi bilo možno trditi, da podjetje nima potrebnih finančnih ali materialnih sredstev za uskladitev z ZGD. Nadalje toženec vlaga ugovor zoper izdano začasno odredbo iz ugovornih razlogov po čl. 55 ZIZ, pri čemer pritožbenemu sodišču predlaga, da ugovoru ugodi tako, da sklep o začasni odredbi razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrne. Navaja, da je iz pritožbenih navedb o glavni stvari razvidno, da obstoj terjatve ni verjetno izkazan in ker torej ni pogojev iz člena 270 ZIZ, je začasna odredba nezakonita. Pritožba je utemeljena. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožečih strank, uveljavljenemu kot primarnemu, katerega je utemeljilo na ponujeni pravni podlagi čl. 580/2 in 6 v zvezi s čl. 101/2 Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju besedila ZGD). Ker je torej ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, se je v nadaljevanju v razlogih sodbe odveč ukvarjalo še s pravno podlago iz čl. 6 ZGD, saj so tožniki na njej temeljili svoj podredno uveljavljani tožbeni zahtevek, o katerem pa sodišče prve stopnje, zaradi ugoditve primernemu, ni odločilo. Sicer pa je zaključek sodišča, da toženčeva družba J. p.o. Ljubljana (toženec kot lastnik in edini družbenik) do predpisanega roka po 2. odst. 585. čl. ZGD ni uskladila svojega osnovnega kapitala z določbami ZGD-ja, pravilen in ga nasprotne pritožbene navedbe o tem, da je družba razpolagala z dovolj premoženja za tako imenovano "dokapitalizacijo", ne morejo omajati. Nesporno dejstvo je namreč, da družba osnovnega kapitala ni uskladila po prisilni določbi 2. odst. 580. čl. ZGD, saj je Okrožno sodišče v Ljubljani s svojim (pravnomočnim) sklepom predlog za uskladitev vpisa z ZGD zavrnilo zaradi pomanjkanja sredstev oziroma kapitala, zato v sedaj obravnavanem postopku toženec ne more uspeti z nasprotnimi trditvami, "da se je v stečajnem postopku ugotovilo, da naknadno ocenjeno premoženje presega obveznosti do upnikov in več kot zadošča za uskladitev po ZGD-ju." Tako imenovanih napak stečajnega sodišča pritožnik namreč ne more uveljavljati v obravnavanem pravdnem postopku, v katerem je pravdno sodišče glede predhodnega vprašanja uskladitve družbe vezano na njegovo rešitev na matičnem področju (čl. 12/1 ZPP/77). Kljub temu pa je bilo zaradi pravilne uporabe materialnega prava, na kar po 2. odst. 365. člena ZPP/77 pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in sicer 6. odst. 580. čl. ZGD, potrebno sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti. Navedeni člen določa za primer neuskladitve odgovornost družbe za obveznosti do upnikov. Vendar ima glede na določbo 5. odst. odgovornostna določba iz 6. odst. pomen le za relativno kratko časovno obdobje, kajti kapitalske družbe, ki uskladitve ne opravijo, se morajo likvidirati. Odgovornost družbenikov pa je seveda vezana le na čas, ki ga zakon postavlja za zadnji rok uskladitve, torej za obveznosti, ki bodo za družbo nastale od izteka roka do likvidacije, ne pa za obveznosti, nastale pred prisilnim rokom uskladitve 31.12.1994, kakršne so obravnavane, ko upniki uveljavljajo iz naslova toženčeve odgovornosti svoje terjatve, katere so jim bile sodno pravnomočno prisojene že v letu 1992 oziroma s pogodbo prevzete v letu 1991. Tako se izkaže toženčeva pritožba za utemeljeno. Ker prvostopno sodišče tudi ni bistveno kršilo določil pravdnega postopka po 2. odst. 354. čl. ZPP/77, na kar je pritožbeno sodišče tudi dolžno paziti po uradni dolžnosti, drugih kršitev postopka pa pritožnik ne uveljavlja, čeprav se nanje sklicuje, je pritožbeno sodišče po ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo spremenilo po 4. točki 373. čl. ZPP/77. Glede na takšno odločitev pritožbenega sodišča, bo torej moralo prvostopno sodišče odločiti še glede podredno uveljavljenega tožbenega zahtevka ter izdati tudi ustrezno odločbo v zvezi z ugovorom zoper izdano začasno odredbo, saj o ugovoru zoper začasno odredbo prav tako odloča sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče (pravno mnenje VS RS, objavljeno v Pravnih mnenjih 1/99).