U-I- 43/03-2

20. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. A. iz Ž. na seji dne 20. februarja 2003

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega državnega tožilstva v Kopru št. KT 48/00-DM z dne 14. 1. 2000 in zoper dopis Višjega državnega tožilstva v Kopru št. Tu 64/01 z dne 6. 12. 2001 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 68. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 in 59/99) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, s katerim je bila zavržena kazenska ovadba pritožnika, ker ni bil podan utemeljen sum, da so osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja. Z ustavno pritožbo izpodbija pritožnik tudi dopis Višjega državnega tožilstva v Kopru, s katerim je to pritožniku pojasnilo način obravnavanja njegove vloge, naslovljene na Okrožno državno tožilstvo. Zatrjuje kršitev 15., 22., 23., 25. in 135. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi.

2.Pobudnik izpodbija 68. člen Zakona o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT), ki ureja nadzorstveno pritožbo v zvezi z neutemeljeno dolgim trajanjem reševanja zadev. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da je 68. člen ZDT v nasprotju s pravico do pritožbe (25. člen Ustave) in s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).

B. - I.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Z izpodbijanim sklepom, s katerim je Okrožno državno tožilstvo zavrglo pritožnikovo kazensko ovadbo, ni bilo odločeno o pritožnikovih pravicah ali obveznostih. Glede na navedeno s sklepom ni moglo priti do zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Pritožnik lahko svoje pravice uveljavlja v drugih postopkih (npr. odškodnina ali drug civilni zahtevek v pravdi), med drugim tudi s tem, da kot oškodovanec sam prevzame pregon po drugem odstavku 60. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP).

5.Ustavna pritožba neposredno zoper dopis Višjega državnega tožilstva ni dopustna. Izpodbijani dopis predstavlja le odgovor pritožniku na vlogo z dne 1. 2. 2000 glede dela Okrožnega državnega tožilstva v Kopru. Izpodbijani dopis ima naravo obvestila o poteku zadeve v zvezi s pritožnikovimi dopisi oziroma vlogami, naslovljenimi na tožilstvo. Tega pa ni mogoče šteti za posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pravici ali obveznosti posameznika v smislu 50. člena ZUstS. Glede na navedeno tudi z izpodbijanim dopisom, ki nima značaja akta, s katerim bi bilo odločeno o pravici in obveznosti pritožnika, ni moglo priti do zatrjevanih kršitev Ustave.

6.Ker torej niso podane procesne predpostavke za sprejem ustavne pritožbe, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

B. - II.

7.V skladu z določbo 24. člena ZUstS lahko da pobudo za začetek postopka vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta pa je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pobudnik mora zlasti izkazati, kako bi se spremenil njegov pravni položaj, če bi s pobudo uspel.

8.Izpodbijani 68. člen ZDT določa, da se nadzorstvene pritožbe pošljejo pristojnemu vodji državnega tožilstva, če gre za zadeve, ki so dodeljene v reševanje višjim in vrhovnim državnim tožilcem, pa generalnemu državnemu tožitelju. Nadzorstveno pritožbo lahko vloži le stranka, ki s potrebnimi podatki izkaže pravni interes v zadevi (prvi odstavek). Pojasnilo oziroma poročilo državnega tožilca ali lastno pojasnilo oziroma poročilo v zadevi nadzorstvene pritožbe pošlje vodja državnega tožilstva ali generalni državni tožilec stranki, en izvod lastnega pojasnila ali poročila pa tudi državnemu tožilcu (drugi odstavek). Tretji odstavek določa ravnanje v zvezi z nadzorstveno pritožbo, če je vložena pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.

9.Pobudnik ni z ničimer izkazal, v čem naj bi se v primeru, da bi s pobudo uspel, njegov pravni položaj spremenil. Zgolj z navedbami, da pri odločanju z dopisom ne more uveljavljati ustavne pravice do pritožbe in do sodnega varstva ter da se ne obravnava niti razlogov, zaradi katerih je bila pritožba podana, niti vsebine sklepa, zaradi česar je bila pritožba podana, pa pobudnik pravnega interesa še ne utemeljuje.

10.Ker pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za presojo ustavnosti, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom ZUstS in na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

zanjo namestnik predsednice dr. Janez Čebulj