Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 3. odstavka 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku znesek prve denarne kazni ne sme presegati 100.000,00 SIT, zato ni v nasprotju z navedeno določbo sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je bila tožniku zagrožena denarna kazen v navedenem znesku.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 10.11.1993, s katerim je tržna inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe ugotovila, da je postala odločba z dne 7.7.1993 izvršljiva dne 21.7.1993 in tožeči stranki zagrozila z denarno kaznijo v višini 100.000 SIT, če bo še naprej opravljala dejavnost - prodaja na drobno tekstilnih izdelkov na lokaciji...
Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da v prvostopnem sklepu ni obrazloženo, zakaj ji je bila zagrožena najvišja možna denarna kazen. Take obrazložitve pa ne vsebuje niti izpodbijana odločba. Zato je ni mogoče preizkusiti. Meni, da so bile s tem, da je bila takoj zagrožena najvišja možna denarna kazen, kršene določbe 285. in 286. člena zakona o splošnem upravnem postopku, po katerih je predvideno, da se denarne kazni po višini stopnjujejo. Navaja še, da je skupaj s pritožbo zoper izvršilni naslov vložila predlog za odložitev izvršbe, tožena stranka pa o tem ni sprejela stališča. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovoliti izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo, ki ga je pristojni upravni organ izdal zato, ker tožeča stranka ni izvršila odločbe z dne 7.7.1993, s katero je bilo tožeči stranki prepovedano opravljati dejavnost prodaje na drobno tekstilnih izdelkov na določeni lokaciji. Ker ni sporno, da je navedena odločba postala izvršljiva dne 21.7.1993 in da tožeča stranka ni ravnala v skladu z izvršljivo odločbo, je tudi po presoji sodišča prvostopni organ utemeljeno izdal sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo z denarno kaznijo, s katerim je tožeči stranki zagrozil z denarno kaznijo. Sporna je višina zagrožene denarne kazni v znesku 100.000 SIT. Po presoji sodišča je tožbeni ugovor, da so bile s tem, da je bila takoj zagrožena najvišja možna denarna kazen, kršene določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), neutemeljen. Izvršbo s prisilitvijo ureja ZUP v 286. členu. Po navedeni določbi organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil prisilno sredstvo, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok poteče brez uspeha, se prisilno sredstvo, s katerim mu je organ zagrozil, takoj uporabi, obenem pa se mu določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novim strožjim ukrepom (2. odstavek 286. člena ZUP). Znesek prve denarne kazni ne sme presegati 100.000 SIT (3. odstavek 286. člena ZUP v zvezi z 12. členom zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih zneskov). Ker v obravnavanem primeru zagrožena denarna kazen navedenega zneska ne presega, je neutemeljen tožbeni ugovor, da je prvostopni sklep izdan v nasprotju z določbo 286. člena ZUP. Postopnost pri uporabi prisilnih sredstev, na katero se sklicuje tožeča stranka, pomeni le, da se zavezancu, ki kljub uporabi prisilnega ukrepa, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne ravna po izvršljivi odločbi, zagrozi s strožjim ukrepom. Sodišče tožnici še pojasnjuje, da se o odložitvi izvršbe odloča s posebnim sklepom in torej odločanje o predlogu za odložitev izvršbe ni stvar tega postopka.
Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).