Jedro

Pri presoji, ali bi bilo s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja predlagatelj ali njegovi družinski člani, je mogoče upoštevati le osebe, do katerih ima predlagatelj preživninsko obveznost in ne vseh oseb, ki jih morebiti preživlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se toženo stranko ne oprosti plačila sodnih taks.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami, ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da stranko oprosti plačila sodne takse oziroma dovoli obročno plačilo, podredno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati, da predlagateljica dejansko preživlja tudi oba otroka (hčerko študentko, ki je starejša od 26 let, ter polnoletnega sina). Niti 168. čl. ZPP niti 11. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. list RS, št. 37/2008, ZST-1) namreč ne določata, da mora imeti predlagatelj preživninsko obveznost do družinskega člana, zato da bi se to lahko upoštevalo pri presoji, ali bi bilo njihovo preživljanje zaradi plačila takse ogroženo. Glede na mesečni dohodek predlagateljice 1.227,12 EUR in hčerke 216,30 EUR, znaša mesečni dohodek na vsakega 481,14 EUR oziroma 721,71 EUR brez upoštevanja sina, česar sodišče sploh ni ugotavljalo. S plačilom sodne takse za pritožbo v višini 208,85 EUR bodo njihova sredstva za preživljanje občutno zmanjšana, zato je sodišče napačno uporabilo določbo 11. čl. ZST-1 in 168. čl. ZPP. Podredno pritožba navaja še, da bi moralo sodišče odločiti o obročnem plačilu oziroma o odlogu plačila, saj je tudi takšen predlog že vsebovan v predlogu za oprostitev plačila. Ker se sodišče do tega zahtevka ni opredelilo, odločitve ni mogoče preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 168. čl. ZPP se glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks uporabljajo določbe zakona, ki urejajo sodne takse. Pogoje za oprostitev plačila sodnih taks določa 11. čl. ZST-1, po katerem se stranko oprosti plačila taks, če bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma njeni družinski člani. Glede na to, da predpisa ne vsebujeta določb o tem, kdo šteje za družinskega člana, niti meril o tem, kdaj se šteje, da je socialni položaj prosilca ogrožen, oporo pri razlagi teh pojmov nudijo določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 48/2001, ZBPP), ter Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/2007 – UPB2 s spremembami, ZSV) (primerjaj Aleš Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 71 in 75). V skladu s temi predpisi pa je pri presoji, ali gre za občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje, mogoče upoštevati le tiste družinske člane, ki jih je predlagatelj dolžan preživljati (3. alineja 23. čl. ZBPP in 26. čl. ZSV).

Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo okoliščine, da predlagateljica dejansko preživlja tudi sina in hčerko, do katerih po predpisih družinskega prava nima več preživninske obveznosti. Pritožbeni očitki o napačni uporabi materialnega prava so zato neutemeljeni. Glede na mesečni dohodek 1227,12 EUR pa je pravilno presodilo, da plačilo takse v znesku 208,85 EUR ne predstavlja takšne finančne obremenitve, da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Ob izkazanih dohodkih niso izpolnjeni niti pogoji za obročno plačilo ali odlog plačila, kot je očitno štelo že sodišče prve stopnje (sicer bi tako odločilo).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).