Jedro

Tožniki nimajo položaja stranskih udeležencev v tem postopku, saj izdaja enotnega dovoljenja za gradnjo RTO naprave ne posega v njihovo pravico do zdravega in čistega življenjskega okolja. Nasprotno, gradnja RTO naprave je namenjena prav zmanjšanju sedanjega razvrednotenja življenjskega okolja. Sam tehnološki postopek proizvodnje anhidrida ftalne kisline pa se izvaja na podlagi ustreznih dovoljenj, ki niso predmet tega, temveč drugih upravnih postopkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) ugodilo tožbi tožečih strank, odpravilo sklep tožene stranke z dne 27.9.2002, in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. S tem sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevo tožečih strank in 54 drugih občanov za priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo RTO (regenerativno tehnična oksidacija) naprave za zmanjšanje emisij odpadnih plinov iz proizvodnje anhidrida ftalne kisline investitorja B. d.o.o. Po presoji tožene stranke se navedbe tožečih strank, da imajo pravni interes za vstop v predmetni upravni postopek, nanašajo na obstoječe stanje in delovanje tovarne in ne na gradnjo RTO naprave, ki je predmet obravnave in odločitve v tem upravnem postopku.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje ne strinja s stališčem tožene stranke, da z gradnjo RTO naprave ne bodo prizadete pravne koristi priglašenih stranskih udeležencev. Sklicuje se na Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - ZVO), ki v 4. odstavku 15. člena sicer omejuje pravico biti stranka v postopku na osebe iz 6. točke 1. odstavka 56. člena ZVO, vendar se ta omejitev po mnenju sodišča lahko upošteva le, v kolikor rezultati obstoječih obremenitev okolja ne presegajo zakonsko dovoljenih meril. Investitor sedaj s prekomernim onesnaževanjem okolja posega v pravice do zdravega in čistega življenjskega okolja oseb, ki prebivajo na območju, ki je pod vplivom prekomernih emisij, zato je po mnenju sodišča potrebno šteti, da izkazujejo pravni interes udeleževati se postopka, ne glede na to, da je v poročilu o vplivih na okolje navedeno, da prekomernih vplivov v okolju in na zdravje ljudi ni pričakovati in da skladno s tem ni vplivnega območja RTO naprave oziroma razvrednotenja okolja.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo 4. odstavek 15. člena ZVO. V konkretnem primeru gre za gradnjo RTO naprave, za katero je izdelovalec poročila o vplivih na okolje ugotovil, da nima vplivnega območja, kar pomeni, da v tem postopku ni stranskih udeležencev. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožba zavrne in se sklep tožene stranke obdrži v veljavi.

Tožniki in Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa niso odgovorili na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna razlaga 4. odstavka 15. člena ZVO, ki določa osebe, ki imajo pravico biti stranke v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v okolje. V skladu z navedenim členom imajo osebe iz 6. točke 1. odstavka 56. člena ZVO (to so osebe z vplivnega območja posega v okolje) pravico biti stranke v postopku, v katerem se odloča o dovolitvi posega v okolje, če bi odločitev o stvari, ki je predmet postopka, lahko posegla v njihovo pravico do zdravega in čistega življenjskega okolja.

V obravnavanem primeru se odloča o izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo RTO naprave za zmanjšanje emisij v zrak iz proizvodnje anhidrida ftalne kisline investitorja B. d.o.o. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da po postavitvi RTO naprave prekomernih vplivov v okolju in na zdravje ljudi ni pričakovati in skladno s tem, da ni vplivnega območja RTO naprave oziroma ni razvrednotenja okolja (62. stran Poročila o vplivih na okolje). V skladu z navedenimi ugotovitvami je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni ugovor tožene stranke, da tožniki nimajo položaja stranskih udeležencev v tem postopku, saj izdaja enotnega dovoljenja za gradnjo RTO naprave ne posega v njihovo pravico do zdravega in čistega življenjskega okolja. Nasprotno, gradnja RTO naprave je namenjena prav zmanjšanju sedanjega razvrednotenja življenjskega okolja. Sam tehnološki postopek proizvodnje anhidrida ftalne kisline pa se izvaja na podlagi ustreznih dovoljenj, ki niso predmet tega, temveč drugih upravnih postopkov. Zato sedanja prekomerna onesnaženost življenjskega okolja tožnikov, ki jo nepravilno poudarja sodišče prve stopnje, ne more biti kriterij za priznanje njihovega statusa strank v tem postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo RTO naprave. Prav tako ne predstavlja pravno relevantnega razloga za priznanje statusa stranke v postopku pomanjkanje zaupanja tožnikov v korektnost postopka, kot tudi njihova skrb zaradi možnosti zlorabe procesnih pravil s strani investitorja, saj mora na pravilno vodenje postopka paziti sam upravni organ po uradni dolžnosti.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer je bilo dejansko stanje v sodbi prve stopnje pravilno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.