Jedro

Z določitvijo izklicne cene v izpodbijanem sklepu sodišče ni šlo izpod praga polovične likvidacijske vrednosti, pod katerim bi bilo pritožnikovo soglasje nujno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Uvodoma navedeni ločitveni upnik se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžničin polovični delež na parceli št. ... k. o. ... proda na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene 48.125 EUR. Upravitelj je utemeljenosti pritožbe nasprotoval. 2. Pritožnik poudarja, da ga sodišče ni pozvalo k mnenju, temveč k soglasju k prodaji za takšno izklicno ceno, da ga je sam odrekel in da tega ni moral utemeljevati. V nasprotju s tem so razlogi izpodbijanega sklepa, da pritožnik svojega stališča ni obrazložil ali navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za odločitev. S tem naj bi bila kršena pritožnikova pravica do izjave.

3. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vsebuje v 345. členu posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, v relevantnem delu pa se 1. točka njegovega drugega odstavka glasi: _„Če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet_ _[priznane]_ _ločitvene pravice_ _[…]__, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mora sodišče_ _[…]_ _za sklep o prodaji poleg mnenja upniškega odbora po prvem odstavku 331. člena tega zakona ali soglasja po tretjem odstavku 332. člena tega zakona dobiti tudi mnenje ali soglasje ločitvenega upnika.“_ Določili po tem napotilu pa se glasita: _„Sodišče izda sklep o prodaji na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora__[,]__“_ (prvi odstavek 331. člena ZFPPIPP) in: _„Z dodatnim sklepom o prodaji lahko sodišče določi izklicno_ _[…]_ _ceno v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, če s tem soglaša upniški odbor.“_ (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP) Ločitveni upnik ima torej pravico podati mnenje k predlagani prodaji, z zavrnitvijo soglasja pa prodajo preprečiti v primeru določitve izklicne cene pod polovico ocenjene likvidacijske vrednosti premoženja.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da gre za šesto prodajo, medtem ko je prvi sklep o prodaji določal izklicno ceno 95.000 EUR. Iz izpodbijanega sklepa sicer ne izhaja (tega podatka pritožbeno sodišče ni našlo niti v prvostopenjskem spisu; iz upraviteljevega predloga z dne 17. 12. 2021 izhaja, da se je zanašal na cenitev iz predhodnega izvršilnega postopka), na kakšno likvidacijsko vrednost je bil ocenjen predmet prodaje. Vendar je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da ob prvi prodaji določena izklicna cena nikakor ni bila nižja od likvidacijske vrednosti in je bila prej bližje tržni. Zato z določitvijo izklicne cene 48.125 EUR v izpodbijanem sklepu sodišče ni šlo izpod praga polovične likvidacijske vrednosti (47.500 EUR), pod katerim bi bilo pritožnikovo soglasje nujno. Tudi če bi bilo pritožnika s tem, ko ga je napačno pozvalo, da poda soglasje, ne pa mnenje, morda zavedlo, da tedaj ni utemeljeval nasprotovanja izklicni ceni (za odklonitev soglasja, kadar je to potrebno, ni treba navajati razlogov), pa niti v pritožbi ni najti nobenih vsebinskih razlogov zoper prodajo po izklicni ceni 48.125 EUR. Zato po presoji pritožbenega sodišča pritožnik dejansko ni bil prikrajšan za besedo.

5. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena in 366. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).