Jedro

Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.

Izrek

Ugovor se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku v roku 8 dni stroške odgovora na ugovor v znesku 8.740,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo predhodno odredbo v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za mld. upnika, ki dospe v plačilo do vsakega petega dne v mesecu v znesku 15.756,00 SIT za obdobje od 1.1.2000 do 30.11.2000 v tem znesku oziroma valoriziranem znesku in sicer z rubežem plače in nalogom dolžnikovemu dolžniku, da po pravnomočnosti sklepa plača upniku njegovo terjatev.

Stroške upnika je odmerilo na znesek 6.500,30 SIT. Zavrnilo pa je predlog upnika za izterjavo in zavarovanje zapadle preživnine za mesec december 1999 in predlog za izterjavo zakonitih zamudnih obresti.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik ugovarjal, razen proti zavrnilnemu delu. Navaja, da je zavarovanje s predhodno odredbo nepotrebno in škodljivo. Preživnina se že tri leta redno plačuje in nakazuje na tekoči račun zastopnice. Odredba za plačilo vnaprej, tako da mu ostane 2/3 zajamčene plače, ki znaša 46.000,00 SIT, je škodljiva, nemogoča in neizvedljiva. Poleg upniku plačuje preživnino še za dva mladoletna sinova, to pomeni, da mora od zneska 30.600,00 SIT odšteti še dve preživnini. Predlaga, da se povrnitev stroškov zavrne, ker tožnica po vseh sodbah ne ve, kako bi mu škodovala, predlaga pa tudi izločitev sodnika zaradi kršenja materialnih pravil in neupoštevanja varstva človekovih pravic.

V odgovoru na ugovor zakonita zastopnica upnika predlaga zavrnitev ugovora in povrnitev izvršilnih stroškov. Dolžnik preživnine ne plačuje redno, temveč je potrebno vlaganje izvršilnih predlogov za poplačilo preživnine za vrsto let nazaj. Odredba sodišča je več kot utemeljena, sklicevanje dolžnika na človekove pravice pa cinično, saj ga te v času, ko ni plačeval prav nobene preživnine za otroka, sploh niso zanimale. Sklicuje se na novo rojene otroke, ki da jih je dolžan preživljati. Za razsojo o višini preživnine je pristojno sodišče v drugem in ne v izvršilnem postopku, zato so te navedbe brezpredmetne.

Ugovor ni utemeljen.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ureja predhodne odredbe v določilih čl. 256 do 265. Sodišče prve stopnje je odločitev o izdaji predhodne odredbe v zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, ki jih je dolžnik dolžan plačevati upniku na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Kamniku, opr.

št. P 20/88 z dne 28.2.1988 in obvestil Centra za socialno delo Kamnik, pravilno oprlo na določbo 259. čl. ZIZ. Po tej določbi dovoli sodišče zavarovanje še nezapadlih zneskov zakonite preživnine, in sicer tistih, ki bodo zapadli v enem letu, pri čemer se domneva, da je podana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, če je bilo treba zoper dolžnika že nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlega zneska. Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje (264. čl. ZIZ). Kar se tiče dolžnikovih navedb o neupoštevanju težkega finančnega položaja, češ da mora skrbeti še za dva otroka, pri tem pa prejema le zajamčeno plačo, je potrebno pojasniti, da v izvršilnem postopku vsega tega ni mogoče upoštevati, saj gre samo za izvršitev sodne odločbe, terjatve in njihova višina pa se ugotavljajo v pravdnem postopku. Ugovor je neutemeljen in ga je potrebno zavrniti upoštevaje določbe 3. odst. 58. čl. ZIZ ter 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ.

Stroški odgovora na ugovor so potrebni stroški upnika, zato jih je dolžnik dolžan povrniti v skladu z določbo 5. odst. 38. čl. ZIZ.

Odmerjeni so po določbi tar. št. 21 v zvezi s tar. št. 13 Odvetniške tarife.

O predlogu dolžnika za izločitev sodnika prvostopnega sodišča odloča predstojnik tega sodišča (73. čl. Zakona o pravdnem postopku). Ker je predlagana izločitev iz razloga po 6. točki 70. čl., je sodnik upoštevaje določbo 74. čl. istega zakona lahko opravljal nadaljnja dejanja tudi po vložitvi zahteve za izločitev.