Jedro

Izpovedba udeleženke in izvedensko mnenje nudita zadostno oporo za sklepanje, da udeleženka v fazi poslabšanja bolezni, v katerem se nahaja, ne zmore razumeti svojega položaja in potrebe po zdravljenju niti ni sposobna sodelovanja v zdravljenju. Za izboljšanje zdravstvenega stanja, ki bo omogočalo sodelovanje, je po strokovni oceni izvedenke potreben čas petih tednov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v A. najdlje do 7. 9. 2026.

2.Udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da ga izpodbija v celoti, predvsem pa glede trajanja zadržanja. Meni, da je čas zadržanja predolg. Ima bolno črevesje in mora skrbeti za redno odvajanje. Najbolj ji ustreza vsakodnevna domača rutina.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je pri udeleženki prišlo do akutnega poslabšanja shizoafektivne motnje, ki se izraža v manični epizodi, - da je do poslabšanja prišlo neposredno po zadnjem odpustu 21. 7. 2026 zaradi opuščanja jemanja zdravil in sočasne zlorabe alkohola, - da je zaradi akutnega poslabšanja bolezni njena zmožnost presoje realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo motena, - da je pod vplivom bolezenskih simptomov življenjsko ogrožajoča tako do sebe kot do stanovalcev v večstanovanjskem bloku (prižiganje pečice, ne da bi se zavedala požarne nevarnosti, verbalna agresivnost, grožnje s fizičnim nasiljem, podobna ravnanja tudi pred hospitalizacijo v marcu 2026), - da z opustitvijo jemanja zdravil hudo ogroža svoje zdravje (opustitev terapije povzroča nepovratne spremembe v možganih, kar zmanjšuje zmožnosti funkcioniranja in poslabšuje odzivnost na zdravljenje), - da je za vzpostavitev zadovoljive remisije potrebno pettedensko obdobje, v katerem bo nadzorovana ponovna uvedba in prilagoditev odmerkov zdravil.

5.Zdravljenje na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom je po Zakonu o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (39. čl. v zvezi s 53. čl. ZDZdr). Čas zadržanja ne sme biti daljši od šestih mesecev (1. odst. 48. čl. v zvezi s 3. odst. 65. čl. ZDZdr).

6.V razlogih izpodbijanega sklepa je ustrezno obrazložen obstoj navedenih zakonskih predpostavk za zadržanje na zdravljenju na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom. Sodišče je tudi dovolj prepričljivo utemeljilo, da je za vzpostavitev remisije, ki bo omogočala nadaljevanje zdravljenja zunaj oddelka pod posebnim nadzorom, potreben čas petih tednov.

7.Iz podatkov spisa izhaja, da je bila udeleženka pred zadržanjem na zdravljenju v bolnišnici vključena v nadzorovano obravnavo, a je zaradi opuščanja predpisane terapije v letošnjem letu dvakrat prišlo do hudega poslabšanja, in da je od zadnjega odpusta do tokrat obravnavanega zadržanja minilo le nekaj dni. Izpovedba udeleženke in izvedensko mnenje nudita zadostno oporo za sklepanje, da udeleženka v fazi poslabšanja bolezni, v katerem se nahaja, ne zmore razumeti svojega položaja in potrebe po zdravljenju niti ni sposobna sodelovanja v zdravljenju. Za izboljšanje zdravstvenega stanja, ki bo omogočalo sodelovanje, je po strokovni oceni izvedenke potreben čas petih tednov. Zdravstvene težave, ki jih omenja pritožnica, niso take, da bi mogle vplivati na odločitev o času zadržanja.

8.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 30. čl. ZDZdr in 42. čl. ZNP-1).