Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-25/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., ki jih zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1518/2003 z dne 15. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 1015/93 z dne 22. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog pritožnikov (v pravdnem postopku tožencev) za obnovo postopka zaradi izpraznitve stanovanja kot nepopoln in prepozen. Sodišče druge stopnje je pritožbo pritožnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožniki očitajo sodišču prve stopnje, da je nepravilno zavrglo njihov predlog za obnovo postopka na podlagi razlogov, navedenih v tretjem odstavku 424. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 in nasl. – v nadaljevanju ZPP/77). Navajajo, da je v ZPP/77 sicer res naveden petletni rok za predlaganje obnove postopka, vendar po njihovem mnenju ta rok ne more biti absoluten in prekluziven, še posebej ne v njihovem primeru, saj je bilo o njihovem prvem predlogu za obnovo postopka, ki so ga vložili po zavrnitvi revizije, odločeno šele leta 2000. Pritožniki menijo, da naj bi rok za obnovo postopka pričel teči šele po izdaji oziroma vročitvi sklepa o zavrnitvi prvega predloga za obnovo postopka, saj bi sicer morala stranka vložiti že novo pravno sredstvo, čeprav o starem še ni bilo odločeno. Zatrjujejo, da jim je bila s tem kršena ustavna pravica do sodnega varstva in do materialne resnice kot podlage za sojenje. V ustavni pritožbi pritožniki opisujejo potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in trdijo, da so jim zaradi izselitve iz stanovanja kršene tudi ostale človekove pravice, saj je prvi pritožnik makedonski državljan in zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja v Republiki Sloveniji nima stalnega bivališča ter ne more pridobiti slovenskega državljanstva, tu pa ima tri otroke.

B.

3.Glede na vsebino ustavne pritožbe je treba pritožnikom najprej pojasniti, da so v postopku s to ustavno pritožbo pomembni le tisti očitki, ki se nanašajo na izpodbijani sodni odločbi, s katerima je bilo odločeno o dopustnosti obnove pravdnega postopka zaradi izpraznitve stanovanja. Iz navedb v ustavni pritožbi je namreč mogoče razbrati, da pritožniki niso zadovoljni z izidom pravde. V zvezi z navedbami in očitki, s katerimi pritožniki uveljavljajo napačno uporabo materialnega in procesnega prava, Ustavno sodišče pojasnjuje, da ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in uporabi prava. Očitek, da je sodišče napačno štelo potek petletnega roka, je očitek o napačni uporabi procesnega prava. Ustavno sodišče pa v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožniki sicer zatrjujejo kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in drugih človekovih pravic, vendar prve z navedbami v ustavni pritožbi ne izkažejo, drugih pa niti naštevajo ne.

4.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, iz nje pa izhaja pravica do meritorne odločitve. Pritožniki pavšalno zatrjevane kršitve tega jamstva ne pojasnijo, za utemeljitev kršitve te pravice pa zgolj njihovo nestrinjanje z odločitvijo sodišč ne zadošča.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia