Jedro

V postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku se preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Če takih ovir organ ne ugotovi, pravni posel odobri. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ovir iz 19. člena ZKZ v konkretnem primeru ni, pa tožnik ne izpodbija. Vsi tožnikovi ugovori v tem upravnem sporu se namreč nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka javne dražbe oziroma izvršilnega postopka, katerega presoja ni v pristojnosti upravnega organa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je odobril pravni posel, sklenjen na podlagi javne dražbe z dne 4. 3. 2019, katere predmet je bil 1/16 solastniški delež zemljišča s parc. št. 1023/41 k.o. ... (v nadaljevanju nepremičnina), za katerega je najugodnejšo ponudbo dal A.A. (1. točka izreka) in ugotovil, da stroški postopka niso zaznamovani (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da je pridobitelj 1/16 solastniškega deleža nepremičnine, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je sestavni del zapisnika o dražbenem naroku z dne 4. 3. 2019 (v nadaljevanju sklep), podal vlogo za odobritev pravnega posla. Povzema sklep, iz katerega izhaja, da je bila javna dražba izvedena 4. 3. 2019 in da je najvišjo ceno (1.238,85 EUR) za nepremičnino ponudil A.A.. Prvostopenjski organ je ugotovil, da pri nepremičnini ni zaznambe o zaščiteni kmetiji, da je bil pravni posel sklenjen na podlagi javne dražbe, da se fizično ne delijo parcele zemljišč, ki bi bile urejene s komasacijo, zato je pravni posel odobril. 3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Med drugim je navedel, da pravilnost in zakonitost javne dražbe ni predmet presoje postopka odobritve pravnega posla in da se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v tožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (šesti odstavek 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ne pa v postopku odobritve pravnega posla, kot to izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS (sodba I U 740/2014 z dne 10. 2. 2015). Dodaja še, da prvostopenjski organ v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Povzame, da je prvostopenjski organ ugotovil, da predmet obravnavanega pravnega posla ni zaščitena kmetija in te ugotovitve tožnik ne izpodbija, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da so izpolnjeni vsi pogoji iz ZKZ za odobritev obravnavanega pravnega posla.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da v izvršilnem postopku ni prejel nobene odločbe o prodaji njegovega solastnega deleža. Meni, da je bila prodaja nezakonita, ker je še pred javno dražbo poravnal celotno terjatev, razen izvršilnih stroškov v znesku 1.718,51 EUR. Ti stroški niso nastali po njegovi krivdi, saj izvršba ni bila potrebna in bi bilo mogoče znesek izterjati na drug način. Poudarja, da prodaja nepremičnine ni sorazmeren ukrep, kot se je izreklo v podobnem primeru že Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je odločilo, da so prodaje nepremičnin za tako majhne zneske, zaradi nesorazmernosti, nezakonite. Tožnik meni, da niso podani pogoji za odobritev tega pravnega posla in predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo predlagala zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet spora je presoja zakonitosti odobritve pravnega posla kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij po končani javni dražbi.

8. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ureja ZKZ, ki za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugim primerih, ki jih določa ZKZ (prvi odstavek 17. člena ZKZ). Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, teče po postopku in na način, določen z ZKZ, če ni glede predkupne pravice kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij z drugim zakonom določeno drugače (drugi odstavek 17. člena ZKZ).

9. V konkretnem primeru gre za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi javne dražbe. Za pridobitev lastninske pravice na podlagi javne dražbe ZKZ določa, da mora izvršilno sodišče po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno, napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla (prvi odstavek 25. člena ZKZ). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno. Če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek 25. člena ZKZ). ZKZ torej za pridobitev lastninske pravice na kmetijskem zemljišču, gozdu ali kmetiji na podlagi javne dražbe, ob predložitvi sklepa sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno, nalaga odobritev pravnega posla. Organ pa odobritev zavrne, če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Ti razlogi so, če: (i) niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZKZ (zaščitena kmetija); (ii) če promet ni potekal po postopku in na način, določen z ZKZ; (iii) če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ.

10. Upravna enota v postopku odobritve pravnega posla za pridobitev lastninske pravice po končani javni dražbi torej preverja zgolj odsotnost v tretjem odstavku 19. člena ZKZ določenih ovir za odobritev pravnega posla. Zato je presoja toženke, da ugovori, ki se nanašajo na pravilnost, zakonitost in utemeljenost izvršilnega postopka, niso ugovori, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku odobritve pravnega posla na podlagi ZKZ, pravilna. Glede na to tožnik z navedbami, da v izvršilnem postopku ni prejel nobene odločbe o prodaji, da je bila prodaja nezakonita, da je bila izvršba nepotrebna, da bi bilo zneske mogoče izterjati drugače, da gre za nesorazmeren ukrep, v upravnem postopku in tem upravnem sporu ne more uspeti. Kot je pojasnilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu X Ips 119/2014 z dne 10. 9. 2014, se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Če takih ovir organ ne ugotovi, pravni posel odobri. Pravilnosti odločitve prvostopenjskega organa v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da ovir iz 19. člena ZKZ v konkretnem primeru ni, pa tožnik ne izpodbija. Vsi tožnikovi ugovori v tem upravnem sporu se namreč nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka javne dražbe oziroma izvršilnega postopka, katerega presoja ni v pristojnosti upravnega organa. Izpodbijana odločitev je zato na podlagi določbe drugega odstavka 25. člena ZKZ v zvezi z 19. členom ZKZ, zakonita.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (to je, da je bila nepremičnina prodana v izvršilnem postopku in da niso podane ovire za odobritev iz 19. člena ZKZ) med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave na seji.

12. Stroškovni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.