Jedro

Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 367. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo vlogo tožnika, ki jo je glede na njeno vsebino štelo (tudi) za revizijo zoper sklep istega sodišča I U 884/2020-7 z dne 7. 3. 2022. S tem sklepom je sicer bila zavržena pritožba zoper sklep istega sodišča I U 884/2020-4 z dne 20. 12. 2021, s katerim je sodišče zaradi neplačila sodne takse ustavilo postopek upravnega spora, ki ga je sprožil tožnik.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, s katero Vrhovnemu sodišču med drugim predlaga odpravo oz. izrek ničnosti (nespecificiranih) upravnih aktov Finančne uprave Republike Slovenije za leta 2001 do 2022. 3. Revizija ni dovoljena.

4. Revizijo je bilo potrebno kot nedovoljeno zavreči že iz razloga, ker revident nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Ta je skladno s četrtim odstavkom 86. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pogoj za opravljanje vseh pravdnih dejanj v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi, če jih stranka ne opravlja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena ZUS-1). Ker torej revident reviziji ni priložil dokaza o opravljenem pravniškem državnem izpitu, je Vrhovno sodišče njegovo vlogo zavrglo, ne da bi ga pozvalo k dopolnitvi.1

5. Vrhovno sodišče dodaja, da revizija ni dovoljena tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), pri čemer je niti ni bilo mogoče dopustiti, saj revident predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.2 Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da revidentove vloge, naslovljene (med drugim tudi) kot revizija, niti po njeni vsebini ni mogoče obravnavati kot predlog za dopustitev revizije, kar je razvidno že iz postavljenega zahtevka. Ta se namreč nanaša na odpravo oziroma izrek ničnosti večjega števila upravnih aktov davčnega organa tožene stranke in ne na dopustitev revizije v zvezi s pomembnim pravnim vprašanjem, kot to določa 367.a člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 6. Ker je torej revizija nedovoljena že iz navedenih razlogov, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo, ne da bi se ob tem posebej opredeljevalo do vprašanja, ali je revizija v upravnem sporu dovoljena tudi zoper takšen sklep Upravnega sodišča. 1 Tako Vrhovno sodišče na primer tudi v zadevi X Ips 434/2010 z dne 25. 11. 2010. 2 Enako Vrhovno sodišče tudi v zadevi X Ips 1/2018 z dne 17. 1. 2018.