Up-129/98

6. 1. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe d. PG Ž., d.o.o., Z., ki jo zastopa direktor A. A. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k e n i l o :

Ustavna pritožba d. PG Ž., d.o.o., Z. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cpg 22/98 z dne 3. 2. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Ig 97/08321 z dne 3. 10. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.V izvršilnem postopku je bil zoper pritožnico izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine št. 97/08321 z dne 21. 7. 1997. Pritožnica je temu sklepu ugovarjala. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi tega ugovora z izpodbijanim sklepom razveljavilo navedeni sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, in sklenilo, da bo o zahtevkih in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Pritožnica se je zoper tak sklep pritožila, Višje sodišče pa je njeno pritožbo zavrglo, ker naj bi pritožnica ne imela pravnega interesa za pritožbo. V obrazložitvi sklepa je Višje sodišče še navedlo, da prvostopno sodišče, glede na takrat veljavni drugi odstavek 55.a člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju: ZIP), ki je predvideval le eno odločitev, o ugovoru dolžnika ni moglo odločiti drugače.

2.Pritožnica meni, da bi moralo Okrajno sodišče že pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugotoviti, da listine, ki jih je upnik priložil predlogu za izvršbo, nimajo lastnosti verodostojne listine, ker se ne glasijo na dolžnika, tj. na pritožnico. Sodišče bi zato moralo upoštevati, da vloga upnika dejansko ni bila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in to kljub temu, da jo je upnik tako naslovil. Zato bi moralo sodišče predlog upnika zavreči oziroma zavrniti. Pri tem se pritožnica sklicuje na sodno prakso, ki naj bi potrjevala njeno stališče. Navaja Stališče jugoslovanske gospodarske koordinacije iz leta 1983 in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 134/94.

3.Z izpodbijanimi sklepi naj bi bila pritožnica neupravičeno vključena v pravdanje, ki naj bi ga že v osnovi ne zakrivila.

Zatrjuje, da naj bi ji bila z izpodbijanimi sklepi kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Ustavnemu sodišču predlaga, da naj izpodbijana sklepa odpravi oziroma razveljavi, podrejeno pa, da naj Ustavno sodišče na podlagi 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) ugotovi, ali so bile določbe ZIP, ki so omogočale sporno interpretacijo, v skladu z 2. členom Ustave.

B.

4.Ustavno sodišče ni še ena inštanca rednega sojenja in ni pristojno presojati, ali je bilo v zadevi dejansko stanje prav ugotovljeno, materialno pravo in procesno pravo pa prav uporabljeno. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic, kadar ustavni pritožnik to zatrjuje.

5.Za zatrjevane kršitve človekovih pravic pa očitno ne gre. V čem bi bila kršena pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnica niti ne utemeljuje. Z vidika pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, ki se na področju sodnih postopkov izraža kot pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, bi lahko bile relevantne pritožničine navedbe, da naj bi izpodbijana sklepa odstopala od uveljavljene sodne prakse. Pravica do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) bi bila lahko kršena, če bi sodišče v obravnavanem primeru določbe o odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine uporabilo drugače kot sicer, ali če bi sklepi ne vsebovali odgovorov na vsa relevantna vprašanja oziroma trditve. Tega izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati. Sodna praksa, na katero se pritožnica sklicuje, se namreč ne nanaša na enak pravni položaj, temveč na primere, ko je upnik priložil listino, ki ni verodostojna, oziroma na primere, ko upnik sploh ni predložil nobene listine.

6.Če gre zgolj za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki ne posega na raven človekovih pravic in svoboščin, bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali sta izpodbijana sklepa očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Vendar izpodbijanima sklepoma takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Pritožnica namreč zmotno misli, da je od pravilnosti vsebine listine odvisno, ali gre za verodostojno listino v izvršilnem postopku ali ne. V konkretnem primeru se ugovor pritožnice nanaša na obstoj terjatve, o tem pa v izvršilnem postopku ni mogoče odločati.

7.Pritožnica je podrejeno, za primer če sporne ureditve ZIP o pogojih za izvršbo na podlagi verodostojne listine (sedaj Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 - ZIZ) ne bi bilo mogoče razlagati v skladu z Ustavo, zahtevala, da Ustavno sodišče presodi, ali ne gre morda za nasprotje znotraj pravnega reda in s tem za kršitev 2. člena Ustave. Te podrejene pobude Ustavno sodišče ni presojalo, saj ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno predlagal presojo ustavnosti zakona. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijana sodna odločba temelji na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude