Jedro

Pojem odplačnosti pridobitve po 73. členu ZDen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagateljica P. P. je bila v času uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen) lastnica parc. št. 10/2 in 10/5 k.o. ..., ki ju je pridobila od svojega pravnega prednika K., ta pa od njegovega pravnega prednika K. g. Navedeni nepremičnini je morala predlagateljica v denacionalizacijskem postopku vrniti denacionalizacijskemu upravičencu J. M. Zato je, opiraje se na določbe 73. člena ZDen, od nasprotne udeleženke zahtevala 640.500,00 EUR odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe SOS2E, povečane za obresti po 6% letni stopnji od dneva izdaje obveznic do izplačila odškodnine.

2. Sodišče prve stopnje je Slovensko odškodninsko družbo zavezalo P. P. plačati 353.000,00 EUR odškodnine v obliki obveznic z zamudnimi obrestmi, kot jih določata Zakon o Slovenskem odškodninskem skladu in Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.

3. Pritožbeno sodišče je na pritožbo nasprotne udeleženke sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je predlog predlagateljice zavrnilo.

4. Sklep pritožbenega sodišča predlagateljica izpodbija z revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, konkretno določb 73. člena ZDen. Poudarja, da je nesporno, da je njen pravni prednik K. g. nepremičnini iz 1. točke te obrazložitve pridobil z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ptuj ... na podlagi Uredbe o arondaciji zemljiških posestev, pri čemer so bila bivšemu lastniku J. M. v zameno dodeljena nekatera druga zemljišča in stanovanjsko gospodarsko poslopje, K. g. pa je bilo dolžno plačati J., E. in H. M. vrednostno razliko med prejetimi in v zameno danimi zemljišči in stavbami v znesku 800.000,00 takratnih dinarjev. Vendar pa je materialnopravno zmotno stališče pritožbenega sodišča, da je treba pridobitev nepremičnine v postopku podržavljenja z odločbo oblastnega državnega organa šteti za neodplačno, čeprav je upravičenec (kot v konkretnem primeru pravni prednik predlagateljice) plačal določeno odškodnino. Prav tako je materialnopravno zmotno nadaljnje stališče pritožbenega sodišča, da so lahko podlaga za določitev odškodnine po 73. členu ZDen le pravni posli, ki imajo značaj dvostranskega obveznostnega razmerja in so bili izvršeni po podržavljenju. Stališče revidentov je, da je za pravilno uporabo določb 73. člena ZDen bistveno le, ali je bila nepremičnina pridobljena odplačno ali neodplačno, ne pa, ali je bila pridobljena na podlagi pravnega posla, pri čemer velja, da je pridobitev neodplačna, kadar stranka za pridobljeno stvar ne da v zameno nobene nasprotne izpolnitve, sicer pa je neodplačna. Pri tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju Cp 681/2003 ter sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 236/2006 in II Ips 294/2002 ter na odločbo Ustavnega sodišča U-I-323/94. Ker je pravni prednik predlagateljice J. M. v zameno za od njega pridobljeno nepremičnino dal druge nepremičnine in odškodnino v denarju, je predlagateljica nedvomno upravičena do odškodnine. Nobenega dvoma ne more biti, da je sporne nepremičnine pridobila odplačno. Odločba Ljudskega odbora na Ptuju ima vse elemente menjalne pogodbe, pravna razmerja pa je potrebno presojati na podlagi njihove vsebine in ne glede na to, kako so poimenovani oziroma naslovljeni. Končno opozarja, da ni prav nobenega utemeljenega razloga za ločevanje pravnih položajev denacionalizacijskih zavezancev za vračila nepremičnin v naravi glede na to, ali so nepremičnine prejeli odplačno na podlagi pravnega posla ali so jih prejeli odplačno na podlagi odločbe oblastnega organa. V obeh primerih so ekonomske in pravne posledice enake: družbena pravna oseba je morala za to, da je pridobila določeno nepremičnino, plačati, pri čemer je popolnoma nepomembno, ali se njeno plačilo poimenuje kot kupnina, kot vrednostna razlika, kot odškodnina ali kakorkoli drugače. 5. Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila in predlagala revizijskemu sodišču, naj jo zavrne (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Po določbi 73. člena ZDen gre zavezancem, iz katerih sredstev se po istem zakonu vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, in sicer v obliki obveznic v breme Slovenskega odškodninskega sklada.

8. Temeljni namen ZDen je bil popraviti krivične posege v premoženje neposredno na podlagi predpisov ali različnih prisilnih ukrepov državnih organov v določenem obdobju po drugi svetovni vojni, ne da bi pri tem preko dopustne mere trpeli javni interes in pravice, ki so jih na nacionaliziranem premoženju pridobili drugi pravni subjekti. Zato je bil krog zavezancev za vrnitev premoženja določen tako, da sta bila varovana javni interes in zasebna lastnina in da ni pretila bistvena okrnitev dejavnosti pravnih subjektov z družbenim kapitalom, v sredstvih katerih so nepremičnine, ki so predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku(1). Družbene pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki se po ZDen vrnejo upravičencem, so po določbi 51. člena ZDen zavezanke za vrnitev, in sicer ne glede na to, ali so premoženje pridobile odplačno ali neodplačno. Toda samo tiste, ki so ga pridobile odplačno, so po določbah 73. člena ZDen upravičene do odškodnine po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini v obliki obveznic in v breme Slovenske odškodninske družbe. Tiste, ki so nepremičnine pridobile neodplačno, do odškodnine niso upravičene.

9. Predlagateljica je bila dolžna sporni nepremičnini denacionalizacijskemu upravičencu vrniti v naravi. Njena pravica do odškodnine po določbah 73. člena ZDen je odvisna od presoje, ali so sporne nepremičnine v njeno premoženjsko sfero (oziroma v premoženjsko sfero njenih pravnih prednikov) prešle na odplačen ali na neodplačen način v smislu teh določb. Po stališču prvostopenjskega sodišča je predlagateljičin pravni prednik sporne nepremičnine pridobil odplačno, ker je bilo z odločbo, s katero so mu bile dodeljene („pripojene“), odločeno, da mora plačati J., E. in H. M. 800.000,00 dinarjev vrednostne razlike med zemljišči, ki so jim bila odvzeta, in med tistimi zemljišči, ki so jih dobili v zameno, v zameno za razlaščene nepremičnine pa so jim bile izročene druge(2), za prej naveden znesek manj vredne nepremičnine. Odsotnost razlogov o času prehoda (lahko) kaže na (iz v nadaljevanju pojasnjenih razlogov zmotno) stališče prvostopenjskega sodišča o njegovi pravni nepomembnosti. Stališče pritožbenega sodišča je bilo nasprotno: pridobitev je bila neodplačna, ker so bila sporna zemljišča na pravnega prednika predlagateljice prenešena z odločbo, izdano v arondacijskem postopku, konkretno z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ptuj št. 03/1-1687/5-55, pridobitve lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa, izdane v postopku podržavljenja, pa ni mogoče šteti za odplačno v smislu določb 73. člena ZDen, čeprav je upravičenec plačal določeno odškodnino. Pravica do odškodnine po določbah 73. člena ZDen gre namreč le v primeru, ko pridobitev temelji na (odplačnem) pravnem poslu oziroma je posledica dvostranskega obveznostnega razmerja, v konkretnem primeru pa temu ni bilo tako.

10. Nosilna misel odločbe pritožbenega sodišča torej je, da za odplačno pridobitev v smislu določb 73. člena ZDen šteje le tista, do katere je prišlo po podržavljenju, in sicer na podlagi pravnega posla, ne pa tista, do katere je prišlo (že) ob samem podržavljenju, v konkretnem primeru ob arondaciji, ko je bila upravičencu do denacionalizacije odvzetih kmetijskih zemljišč plačana razlika med vrednostjo odvzetih in vrednostjo v zameno dodeljenih mu zemljišč. Razlaga določb 73. člena ZDen o odplačnosti pridobitve v denacionalizacijskem postopku upravičencem vrnjene nepremičnine je za odločitev o reviziji predlagateljice ključnega pomena.

11. Ustavno sodišče je v odločbi U-I-323/94 z dne 25. 5. 1995, prav tako kot Vrhovno sodišče v več svojih odločbah, pojasnilo, da določbe 73. člena ZDen temeljijo na namenu ohranitve produkcijske sposobnosti zavezancev do denacionalizacije, ker zagotavljajo, da bo ostal družbeni kapital podjetij nespremenjen; ZDen namreč poleg varstva pravic in pravnih interesov denacionalizacijskih upravičencev zagotavlja tudi varstvo določenih pravnih koristi in interesov takratnih upravljavcev družbene lastnine kot denacionalizacijskih zavezancev. Ker so po ZDen zavezanci za vrnitev tudi tisti pravni subjekti, ki so s svobodnim vstopanjem v pravna razmerja in sklepanjem dvostransko obveznostnih pravnih razmerij pridobili nepremičnine, ki so jih v denacionalizacijskih postopkih dolžni vrniti, odplačno, je namen določb 73. člena ZDen, poudarja Ustavno sodišče, odškodovati prav njih. Tak namen določb 73. člena ZDen po oceni revizijskega sodišča daje podlago za pravno sklepanje, da z odplačnostjo pridobitve ni mišljena pridobitev premoženja ob podržavljenju in torej v konkretnem primeru ne pridobitev z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ptuj, št. ..., čeprav je moral pravni prednik predlagateljice na podlagi te odločbe denacionalizacijskemu upravičencu plačati 800.000,00 takratnih dinarjev odškodnine (ali, kot je navedeno v citirani odločbi, „vrednostne razlike“, kar po neprerekanih trditvah nasprotne udeleženke ustreza vrednosti 11.466,00 USD). Revizijsko sodišče soglaša s pravnim naziranjem pritožbenega sodišča, da se kot odplačno pridobitev v smislu določb 73. člena ZDen šteje le tisto, do katere je prišlo v času po podržavljenju, ne pa tiste, do katere je prišlo (že) ob podržavljenju samem.

12. Revidentka se v argumentaciji nasprotnega stališča neutemeljeno sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 291/2002, II Ips 236/2006 in II Ips 294/2002. Dejanska podlaga in pravni problem v prvih dveh sta različna od konkretnega primera(3); to velja tudi za tretjo(4), vendar njeni (obiter dictum) razlogi podpirajo rešitev, sprejeto v konkretni zadevi.

13. Ker po povedanem revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (373. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-323/94. Op. št. (2): Po podatkih spisa prav njim predhodno podržavljene.

Op. št. (3): V zadevi II Ips 236/2006 je bila problematizirana pravica do odškodnine po določbah 73. člena ZDen, ker zavezanec za vrnitev nepremičnine ni vrnil v naravi, pač pa je denacionalizacijskemu upravičencu zanjo (namesto vrnitve) plačal kupnino.

Zadeva II Ips 291/2002 se nanaša na primer, ko je zavezanec za vrnitev do odškodnine po določbah 73. člena ZDen upravičen zato, ker je ob pridobitvi v letu 1980 zanjo plačal odškodnino; sporno je bilo, ali je bilo plačilo vrednostno ustrezno.

Op. št. (4): Tudi v zadevi II Ips 294/2002 je zavezanec za vračilo nepremičnine le-to pridobil leta 1980, torej po tem, ko je že bila nacionalizirana, proti plačilu minimalne odškodnine. Ker je do prenosa prišlo leta 1980 in ker so po stališču teorije neodplačne samo tiste pogodbe, pri katerih stranka za svojo izpolnitev ne prejme v zameno nobene nasprotne izpolnitve, je sporen prenos štelo za odplačen.