Jedro

Obnovitven postopek teče skozi tri faze. V prvi fazi ali predhodnem postopku sodišče obravnava pravočasnost in abstraktno dopustnost predloga, v drugi fazi ali razveljavitvenem postopku obravnava konkretno utemeljenost predloga, v tretji fazi ali nadomestitvenem postopku pa izda novo sodbo, ki nadomesti prejšnjo, razveljavljeno v drugi fazi obnovitvenega postopka. Druga in tretja faza se lahko združita v skupno obravnavanje zlasti tedaj, ko je evidentno, da je predlog za obnovo postopka utemeljen. V tem primeru se sklep o dovolitvi obnove postopka in uveljavitvi prejšnje sodbe sprejme v novo odločbo o glavni stvari.

Izrek

1.Pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka se ugodi in se ta sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Pritožba zoper sklep o zavrženju revizije se zavrne kot neutemeljena in se potrdi ta sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.6.1999 zavrnilo kot neutemeljen predlog tožnika za obnovo pravnomočno končanega postopka.

S sklepom z dne 1.9.1999 pa je kot prepozno zavrglo revizijo tožnika zoper sodbo sodišča druge stopnje.

Tožnik izpodbija oba navedena sklepa.

V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka navaja, da je sodišče prve stopnje bilo ves čas postopka naklonjeno toženki. Njegovih dokazov ni izvedlo in celo predlagano zaslišanje njegove soproge, ki je bila priča poškodbe, je zavrnilo. Odločitev sodišča o zavrnitvi njegovega tožbenega zahtevka je temeljila na izpovedi dveh prič, ki sta delavca toženke in sta zaradi groženj z odpovedjo delovnega razmerja pričala v njeno korist. Poleg tega je temeljila tudi na zdravniškem potrdilu, pridobljenem od Zavarovalnice Triglav, iz katerega izhaja, da se je poškodba zgodila 26.6.1996 in ne 17.6.1996. To zdravniško spričevalo pa je lažno, kar dokazuje tožnik z zdravstvenim kartonom, ki ga je priložil v fotokopiji svojemu predlogu za obnovo postopka. To zdravniško spričevalo je napisala njegova zdravnica po spominu, ker je bil tedaj njegov karton na zdravstveni komisiji. Ker sodišče namiguje, da so njegove izjave neresnične, predlaga, da se pribavijo še zapiski PP in da se zasliši policist M.P., ki je vodil postopek. V dokaz tega, s čim mu je toženka spornega dne stregla po življenju, je sodišču predložil en kos železa debeline 3 mm in drugi kos železa debeline 1,2 mm. Sodišču predlaga, da vpogleda njegov zdravstveni karton, opravi rekonstrukcijo dogodka na kraju samem in zasliši njegovo soprogo.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju revizije tožnik navaja, da naj v primeru, če bo sodišče zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep o predlogu za obnovo postopka, dovoli revizijo, pri čemer naj šteje, da je predlog za obnovo postopka vseboval tudi razloge, iz katerih je mogoče vložiti revizijo. Predlog za obnovo postopka naj se zato šteje tudi kot revizija. Revizija je utemeljena zato, ker je sodišče prve stopnje kršilo temeljna procesna načela, ko je izvedlo samo dokaze toženke, njegove pa zavrnilo, in ko ga po uradni dolžnosti ni opozorilo na njegove pravice v postopku.

Pritožba zoper sklep o predlogu za obnovo postopka je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni obravnavalo predloga za obnovo postopka v skladu z določili 425., 426. in 427. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP. Obnovitveni postopek teče skozi tri faze. V prvi fazi (predhodnem postopku) sodišče obravnava pravočasnost in abstraktno dopustnost predloga. Če je predlog pravočasen in dopusten, obravnava v drugi fazi (razveljavitvenem postopku) konkretno utemeljenost predloga. Če se opira obnovitveni predlog na nova dejstva in nove dokaze (tak je v obravnavanem primeru) je treba v drugi fazi postopka ugotoviti, ali so nova dejstva ali pa prejšnja dejstva podprta z novimi dokazi res takšna, da bi lahko povzročila izdajo ugodnejše sodbe za predlagatelja. Če je temu tako, sodišče predlogu ugodi in prej izdano sodbo razveljavi, po pravnomočnosti tega sklepa pa se začne tretja faza obnovitvenega postopka (nadomestitveni postopek). Nadomestitveni postopek je dejansko prejšnji glavni postopek, v katerem sodišče razpravlja o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede na nova zatrjevana dejstva oziroma nove predložene dokaze in nato izda novo sodbo, ki nadomesti prejšnjo, razveljavljeno v drugi fazi obnovitvenega postopka.

Postopek iz druge in tretje faze se lahko tudi združita v skupno obravnavanje zlasti tedaj, ko je evidentno, da je predlog za obnovo postopka utemeljen. V tem primeru se sklep o dovolitvi obnove postopka in razveljavitvi prej izdane sodbe sprejme v odločbo o glavni stvari in se lahko spodbija le skupaj z njo. Sodišče prve stopnje ni tako vodilo obnovitvenega postopka in tudi ni ugotovilo, ali so v predlogu za obnovo postopka predlagani dokazi sploh novi dokazi, niti ni ugotovilo, ali so ti dokazi takšni, da bi utegnili povzročiti skupaj z drugimi prej izvedenimi dokazi ugodnejšo sodbo za predlagatelja. Pritožnik kršitve določb 425., 426. in 427. člena ZPP s pritožbo ne uveljavlja, zato ne gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Podan pa je pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga pritožnik smiselno uveljavlja.

Sodišče druge stopnje je glede na navedeno pritožbi tožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka ugodilo in ta sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 380. člena ZPP).

Pritožba zoper sklep o zavrženju ravizije ni utemeljena.

Po 1. odstavku 382. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v roku 30 dni od dneva vročitve prepisa sodbe. Sodbo sodišča druge stopnje je tožnik prejel dne 12.2.1999, revizijo pa je vložil šele 31.8.1999. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožnik vložil revizijo prepozno in jo tudi pravilno zavrglo, na podlagi 1. odstavka 389. člena ZPP. Pritožbena trditev tožnika, da bi bilo treba šteti, da je bila revizija vložena že s predlogom za obnovo postopka dne 26.2.1999, ker vsebuje ta predlog tudi razloge za revizijo, ni sprejemljiva. Vloga tožnika z dne 26.2.1999 je po označbi (predlog za obnovno postopka) in vsebini (zatrjevan obnovitveni razlog iz 9. točke 421. člena ZPP) brez dvoma predlog za obnovo postopka in jo v nobenem primeru ni mogoče šteti tudi kot revizijo. Pritožba tožnika zoper sklep o zavrženju revizije je neutemeljena zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP).

V tem sklepu so bile na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 uporabljene določbe prej veljavnega ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.