3. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jasmine Latinović iz Škofje Loke na seji dne 3. marca 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 32. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 27/95, 85/01 in 101/03) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 9., 12., 13. in 15. člena Statuta Loterije Slovenije z dne 21. 10. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 32. člen Zakona o igrah na srečo (ZIS), ker meni, da je v neskladju s 33. členom ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) in drugim odstavkom 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). V neskladju z ustavo, naj bi bil, če ga je razumeti tako, da ni mogoče postati delničar družbe, ki trajno opravlja klasične igre na srečo (v nadaljevanju Prireditelj), konkretno Loterije Slovenije (v nadaljevanju LS), niti na podlagi dedovanja delnic, kot to določata Statut LS (v nadaljevanju Statut) in drugi odstavek 32. člena ZIS. Slednji je določal, da se smejo delnice takih družb prenašati samo med osebami, ki so po Zakonu lahko delničarji.

2.Pobudnica izpodbija tudi člene Statuta LS, ki urejajo prenosljivost delnic družbe oziroma omejitve prenosljivosti.

3.Vlada je v mnenju na navedbe zavrnila vse očitke pobudnice kot neutemeljene.

B. – I.

4.Ustavno sodišče je na podlagi 160. člena Ustave pristojno presojati ustavnost zakonov oziroma ustavnost in zakonitost podzakonskih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Statut delniške družbe, ki ga pobudnica izpodbija, v navedene kategorije predpisov ne sodi. Ustavno sodišče ni pristojno presojati izpodbijanega statuta. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavreči (2. točka izreka).

B. – II.

5.Izpodbijani 32. člen skupaj s prvim odstavkom 31. člena ZIS določa, kdo sme biti imetnik delnic (delničar) Prireditelja, ki se morajo glasiti na ime. Delničarji so lahko le pravne osebe (prvi odstavek 31. člena ZIS) in zaposleni ter bivši zaposleni pri Prireditelju (prvi odstavek 32. člena ZIS). Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 101/03 – v nadaljevanju ZIS-B) je bila črtana določba dela drugega odstavka 32. člena ZIS, ki je predpisovala, da se smejo delnice zaposlenih in bivših zaposlenih pri Prireditelju prenašati samo med osebami, ki so lahko delničarji Prireditelja. Dodan pa je bil nov tretji odstavek, ki predpisuje za prenos delnic med pravnimi osebami predhodno soglasje ministra, pristojnega za finance.

6.ZIS ne ureja pogojev za prenos oziroma pridobitev delnic, s katerimi razpolagajo zaposleni in bivši zaposleni pri Prireditelju. To ureja Statut Prireditelja (konkretno Statut LS), ki za prenos teh delnic predpisuje dovoljenje uprave in določa razloge, zaradi katerih se dovoljenje lahko zavrne. Takšne statutarne omejitve dovoljuje Zakon o gospodarskih družbah (233. do 233.č člen, Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD). Navedenih določb ZGD pobudnica ne izpodbija, Statut pa ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.

7.Prirejanje iger na srečo je izključna pravica Republike Slovenije (prvi odstavek 3. člena ZIS). Igre na srečo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa (drugi odstavek 3. člena ZIS). Zakon predpisuje tudi pogoje, pod katerimi bo koncesija podeljena. Med te pogoje sodi tudi določitev vrste družb, ki smejo prirejati igre na srečo kot svojo dejavnost, določitev oseb, ki so lahko delničarji družb in določitev vrste delnic, ki jih te lahko izdajo. Izpodbijana določba prvega odstavka 32. člena ZIS omejuje možnost pridobitve delnic in njihov promet samo med zaposlenimi in bivšimi zaposlenimi pri Prireditelju. Predpisovanje takšnih pogojev samih po sebi ni v neskladju z Ustavo (Odločba št. U-I-3/02 z dne 18. 11. 2004, Uradni list RS, št. 132/04). Delničarji delniške družbe, ki želi kot svojo dejavnost opravljati prirejanje iger na srečo, smejo biti samo osebe, ki jih določa Zakon. Zakon tudi določa, da so delnice Prireditelja navadne in se lahko glasijo na ime. Promet z delnicami tako med pravnimi osebami kot med fizičnimi osebami pa je omejen na osebe, ki so lahko delničarji, in na pogoj pridobitve dovoljenja družbe, ni pa izključen. Ali je omejitev prometa določena z zakonom ali statutom družbe, niti ni pomembno (četrti odstavek 226. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – OZ). Delnice se lahko podedujejo, vendar pa dedič, če ni oseba, ki jo našteva navedena zakonska določba, ne more biti vpisan kot delničar družbe brez njenega dovoljenja. Če meni, da je družba neupravičeno zavrnila izdajo dovoljenja, lahko s tožbo od sodišča zahteva, naj naloži družbi izdajo dovoljenja. Delnico lahko proda, ima pravico do dividend, nima pa upravljalskih upravičenj (233.b ZGD). Družba mora dediču ponuditi odkup delnic po tržni vrednosti (četrti odstavek 233.a. člena ZGD). Zato je trditev pobudnice, da določba prvega odstavka 32. člena posega v pravico do dedovanja iz 33. člena Ustave očitno neutemeljena. V čem naj bi bila ta določba v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, pobudnica ne pojasni. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavrniti kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj