Jedro

Določbe 2. odstavka 276. člena ZKP ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi.

Ker je bil glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožbo Okrožnega državnega tožilstva v Krškem pod opr. št. Kt (1) 168/06 z dne 14.11.2006 vloženo zoper obdolženega R. S, zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve po 1. odstavku 254. člena KZ, nadaljevanih kaznivih dejanj davčne zatajitve po 3. in 1. odstavku 254. člena KZ, nadaljevanih kaznivih dejanj ponareditve poslovnih listin po 1. odstavku 240. člena KZ, kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin po 2. odstavku 240. člena KZ in kaznivih dejanj davčne zatajitve po 3. odstavku 154. člena KZ.

Zoper navedeni sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in višjemu sodišču predlagal, da ugovor zoper obtožbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v zvezi z reševanjem ugovora obdolženčevega zagovornika zoper obtožbo ODT v Krškem Kt (1) 168/06 z dne 14.11.2006, s sklepom z dne 17.3.2009 odločilo, da vrne obtožbo okrožnemu državnemu tožilstvu z naloženo zahtevo, da tožilstvo v 3 dneh zahteva dopolnitev preiskave. Iz izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je bilo državno tožilstvo opozorjeno na morebitne posledice, če ne bi ravnalo v skladu z navedenim sklepom.

Z vlogo z dne 10.4.2009 je okrožni državni tožilec Okrožno sodišče v Krškem izrecno obvestil, da ne bo zahteval dopolnitve preiskave, ker to ni potrebno. Prvostopenjsko sodišče je po tako prejetem obvestilu postopalo v skladu z določbo 2. odstavka 276. člena ZKP in obtožbo zavrglo.

Določbe 2. odstavka 276. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ni moč razlagati na način, da je smiselnost oz. potrebnost naloženega postopanja okrožnemu državnemu tožilcu v zvezi z obtožbo, dopustno prepustiti odločitvi okrožnega državnega tožilstva. Iz navedene zakonske določbe izhaja, da senat v primeru, če ob ugovoru spozna, da so napake ali pomanjkljivosti v obtožnici ali v samem postopku, ali da je potrebna boljša razjasnitev stanja stvari, da bi se mogla preizkusiti utemeljenost obtožnice, vrne obtožnico, da se opažene pomanjkljivosti odpravijo ali da se preiskava dopolni oz. opravi. Tožilec pa mora v 3 dneh od kar mu je bila sporočena odločba senata, predložiti popravljeno obtožnico ali zahtevati preiskavo oz. njeno dopolnitev, iz opravičenih razlogov pa sme senat na zahtevo tožilca ta rok podaljšati. Ob tako jasni zakonski določbi ni moč slediti navedbam pritožnika o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju s strani senata v zvezi z odločanjem o ugovoru, sklicevanju pritožnika na vsebinsko utemeljenost vloženega obtožnega akta in na dokazno podlago vložene obtožnice niti ne njegovim navedbam o nepotrebnosti obdolženčevega zaslišanja, ker da za to niti ne bi bilo realnih možnosti. Vse take pritožnikove navedbe so namreč nanašajo na vsebinsko plat obtožnega akta, ki pa je pritožbeno sodišče v zvezi z reševanjem pritožbe zoper sklep ne more obravnavati in se do takih navedb vsebinsko opredeljevati, kot tudi ne do utemeljenosti odločitve v sklepu z dne 17.3.2009. Iz navedenega razloga tudi ni moč slediti navedbi pritožnika o zagrešeni absolutni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka zaradi protispisnosti navedb v sklepu Ks 31/2009 z dne 17.3.2009, ker se takšne navedbe, kot jih uveljavlja pritožnik, nanašajo na vsebino listin (računov, zapisnikov in odločb DURS-a) ter zapisnike o zaslišanju prič, ki po oceni pritožnika utemeljujejo sum storitve kaznivih dejanj v taki meri, da zaslišanje obdolženca sploh ni potrebno.

Ker je bil v konkretnem glede na odločitev prvostopenjskega sodišča z dne 17.3.2009 državni tožilec dolžan zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, če se je sam s tako odločitvijo strinjal ali ne, in ker tega ni storil niti v določenem roku niti kasneje, je odločitev o zavrženju obtožbe zoper obdolženca povsem pravilna, na take posledice pa je bilo tožilstvo po sklepu z dne 17.3.2009 tudi izrecno opozorjeno.