Jedro

Kadar je darilna pogodba sklenjena pod pogojem, da bo sklenjen še drug pravni posel, pa do tega posla ne pride, ni mogoče s tožbo doseči realizacije darilne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je solastnica do 1/6 nepremičnine A in 1/3 nepremičnine B, pri katerih je vknjižena lastninska pravica toženke ter da mora toženka izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis tožničinih solastninskih deležev. Tožničino pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje tako spremeni, da tožničinemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da nepravdni postopek zaradi razdružitve ni bodoče negotovo dejstvo, od katerega bi bila odvisna veljavnost sporne pogodbe. Opozarja na bistvene razlike v trditvah tožene stranke glede napak izjave volje. Ker tožnica pri sodedičih ni mogla doseči, da bi odstopili svoje deleže toženki, je tak pogoj nemogoč, kar bi bilo treba upoštevati po 2. odstavku 75. člena ZOR. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija tožničine revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Pri odločanju o reviziji ni bilo mogoče upoštevati revizijskih navedb, ki izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje, saj zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP).

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je vezano tudi revizijski sodišče, je bilo z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje materialno pravo pravilno uporabljeno. Prezreti ni mogoče, da je toženka podpisala sporno darilno pogodbo z dne 22.9.1986 potem, ko je bila zaradi dogovorov med strankama prepričana, da bo med njo in solastniki gozdne parcele sklenjena še druga darilna pogodba, s katero ji bodo ostali solastniki podarili solastninske deleže tako, da bo postala izključna lastnica gozda. Pri takem položaju sta sodišči pravilno šteli, da je bila sporna darilna pogodba sklenjena pod pogojem, da bo sklenjen še drug pravni posel. Ker do tega posla ni prišlo, tožnica ni upravičena zahtevati realizacije darilne pogodbe z dne 22.9.1986. Ne glede na to, koliko je lahko tožnica dejansko vplivala na sklenitev drugega posla, dogovorjeni pogoj ni take narave, da bi ga bilo mogoče šteti kot nemogočega ali nedopustnega. Zato se tožnica na 75. člen ZOR ne more uspešno sklicevati. Ob ugotovitvi, pod kakšnim pogojem je bila sklenjena darilna pogodba med strankama, so brezpredmetne revizijske navedbe o tem, kakšen pomen ima nepravdni postopek zaradi razdružitve za veljavnost darilne pogodbe.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na doočbah 1. odstavka 154. člena, 1. odstavka 155. člena in 1. odstavka 166. člena ZPP.Tožnica nosi stroške revizije, ker z njo ni uspela, tožena stranka pa stroške odgovora na revizijo, ker teh v konkretnem primeru ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške, ki jih mora povrniti nasprotna stranka.