Jedro

Brez dokazil in le s pavšalnimi trditvami o kompleksnosti posla in grozeči škodi ni mogoče izkazovati verjetnosti že obstoječe odškodninske terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog upnika za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v znesku 77.512,00 DEM oz.

6,200.960,00 sit in sicer z prepovedjo PB. d.d. M., da iz nerezidenčnega računa dolžnika izvrši dolžniku (s sedežem v tujini) ali tretji osebi izplačilo do navedenega zneska.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je upnik pravočasno pritožil. V pritožbi je navedel, da je terjatev verjetno izkazal z dokumentacijo ki je že predložena in pritožbi priloženo reklamacijo za znesek 68.750,00 DEM. Prav tako je podana nevarnost za uspešnost izvršbe, ker bi bilo potrebno terjatev uveljavljati v tujini.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je upnik zahteval zavarovanje terjatve v znesku 77.512,00 DEM, predlogu pa je priložil poleg pogodbe in aneksa (prilogi A1 in A2) še dopis PB. d.d. M. (A3) in reklamacijo za znesek 7.151,00 DEM (priloga A4). Pritožbeno sodišče presoja pravilnost prvostopne odločbe po dejanskem stanju oz.

dokazilih, ki jih je predlagatelj predložil sodišču, da bi verjetno izkazal terjatev in nevarnost za uspešnost izvršbe. V postopku zavarovanja se smiselno uporabljajo določila zakona o izvršbi (člen 244 ZIP) in torej tudi po členu 14 ZIP določbe zakona o pravdnem postopku - slednje v postopku med subjekti gospodarskega spora ne dovoljujejo novih dokazov, razen če jih stranka brez krivde ni prej predložila sodišču. Zato pritožbeno sodišče ne bo ocenjevalo verjetnosti terjatve in s tem tudi nevarnosti glede zneska 68.750,00 DEM. Upnik, ki bo zbral zadostne dokaze o verjetnosti terjatve, lahko vloži nov predlog.

Upnik je predlogu priložil reklamacijo, ki se nanaša na dobave rezanega lesa po pogodbi z dne 8.1.1994 in zajema manjko lesa 0,330 m in neprimerno kvaliteto 10,266 m, ali skupaj 10,596 m lesa. Pri dogovorjeni ceni 260 DEM znaša torej reklamacijski zahtevek 2.754,00 DEM - vendar upnik ni izkazal, zakaj ga zahteva. Pri aneksu z dne 24.2.1994 je bila namreč dogovorjena 100%-na akontacija in bi manjko pomenil, da mora prodajalec vrniti del prejete akontacije. Pri tukaj obravnavani dobavi po pogodbi z dne 8.1.1994, pa ni bila dogovorjena in plačana akontacija - zato ima kupec ob utemeljeni reklamaciji možnost zahtevati zmanjšanje plačila (ali pravilno izpolnitev). Brez dokazil in le s pavšalnimi trditvami o kompleksnosti posla in gozeči škodi ni mogoče izkazovati verjetnosti že obstoječe odškodninske terjatve. Zato tudi postavka stroškov, kar očitno pomeni uveljavljanje škode v znesku 4.200,00 DEM, ni dokumentirana.

Potem, ko obstoja terjatve upnik pred sodiščem prve stopnje ni verjetno izkazal, ni potrebno presojati, ali obstoji nevarnost za realizacijo te terjatve v izvršbi.

Zgolj podredno je še opozoriti za primer ponovnega predloga za začasno odredbo na naslednje: Upnik je v predlogu navedel, da je koristnik nerezidenčnega računa O.S. Iz tega event. izhaja, da dolžnik - pravna oseba sploh nima računa pri banki, kjer bi se z odredbo dosegla prepoved izplačila. Če je temu tako, predlagana začasna odredba ni mogoča, saj je možno prepovedati izplačila le iz dolžnikovega računa - ta pa je pogodbeni partner podjetje "O.S." p.o. in ne njen direktor.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih upnik ni priglasil.