Jedro

Določba spremenjenega (noveliranega) prvega odstavka 19. člena ZJSRS iz leta 1999, ki je bila sprejeta prav zato, da se vzpostavi pravna podlaga, ki bo delavcem, ki izgubijo delo zaradi insolventnosti delodajalca, in je zagotavljala pravico do odpravnine, pomeni dejansko spremembo položaja delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti in priznanje pravice do odpravnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do dolžnika T. č. B. D. T., d.d., v stečaju, iz naslova odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v znesku 2,887.399,00 SIT.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navajala je, da po noveli zakona o jamstvenem skladu (ZJSRS) v letu 1999 zakon sicer daje podlago za pravico delavcev v stečaju do odpravnine, vendar po mnenju revidentke lahko ureja samo vrsto in obseg pravic, ki se krijejo iz sredstev Jamstvenega sklada, ne more pa določati pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v breme delodajalcev. Pravilna razlaga določb mora biti taka, da ZJSRS ureja le tisti del pravic, za katere jamči država. Tako je lahko tudi razumevanje odločbe Ustavnega sodišča RS (Uradni list RS, št. 17/94), ki je v svojo odločitev zapisalo, da se pravice delavcev iz insolventnih postopkov uredijo s posebnim zakonom in krijejo iz sredstev posebej ustanovljenega sklada. Zato bi pri razlagi določb ZJSRS sodišče moralo upoštevati namen zakonodajalca in zakon razlagati tudi teleološko, ne pa samo gramatikalno. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija je samo formalno navajala, ne pa tudi vsebinsko obrazložila revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ni navedla, za katere kršitve gre (tega iz njenih navedb tudi ni mogoče ugotoviti), revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkusilo.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nasl.) v drugem odstavku 8. člena določa, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po tem zakonu, tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. Zato ni mogoče sprejeti stališča revidentke, da bi lahko le ZPPSL uredil obveznosti delodajalcev do teh delavcev.

ZPPSL delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, pravice do odpravnine ne daje. Po mnenju revizijskega sodišča tudi novela ZPPSL v letu 1997 (Uradni list RS, št. 39/97) delavcem ni dala pravne podlage za uveljavljanje kakšnih novih pravic zaradi prenehanja delovnega razmerja v stečaju. Res pa je, da so bile po 4. točki drugega odstavka 160. člena ZPPSL med terjatve, ki se poravnavajo prednostno kot stroški stečajnega postopka, uvrščene tudi terjatve delavcev za odpravnine.

ZJSRS (Uradni list RS, št. 75/97 do 22/2000) je zagotavil določene pravice delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca (stečaj oziroma prisilna poravnava).

Izplačila zagotavlja poseben javni (državni) sklad, ki nato v obsegu izplačanih zneskov vstopi v položaj delavca kot upnika v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika (28. člen ZJSRS).

ZJSRS delavcem sprva ni priznaval drugih pravic, ki ne bi bile izrecno določene ali s tem zakonom ali ki jim ne bi bile že zagotovljene s kakšnim drugim zakonom, kolektivno pogodbo ali individualno pogodbo o zaposlitvi. Šele določba spremenjenega (noveliranega) prvega odstavka 19. člena ZJSRS iz leta 1999, ki je bila sprejeta prav zato, da se vzpostavi pravna podlaga, ki bo delavcem, ki izgubijo delo zaradi insolventnosti delodajalca, in je zagotavljala pravico do odpravnine, pomeni dejansko spremembo položaja delavcev, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti in priznanje pravice do odpravnine.

Zato je že sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da obstaja pravna podlaga, na podlagi katere je tožeča stranka upravičena do odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja. Da v ZJSRS ne gre samo za opredelitev pravice do odpravnine iz sredstev Jamstvenega sklada (ta je opredeljena že v četrti alinei prvega odstavka 19. člena ZJSRS), kot to navaja revidentka, kaže določba noveliranega drugega odstavka 19. člena ZJSRS, na kar je pravilno opozorilo že tudi sodišče druge stopnje. Delavec uveljavlja pravico do odpravnine od delodajalca v stečajnem postopku, kar je po 18. členu ZJSRS tudi pogoj za pridobitev pravice pri Jamstvenem skladu. Jamstveni sklad pa še vedno zagotavlja izplačilo odpravnine v določenem minimalnem znesku (tretja alinea drugega odstavka 19. člena ZJSRS).

Ker glede na navedeno ni bilo mogoče ugotoviti zmotne uporabe materialnega prava, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).