Jedro

Ko je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijano sodbo 6. 5. 2022 odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojenec preostanka obveznosti do obeh oškodovancev, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, še ni izpolnil. V pritožbi pa dokazuje, da je preostanek celotne obveznosti oškodovancema plačal 15. 6. in 2. 8. 2022. Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v celoti izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe.

Izrek

I. Sodba sodišča prve stopnje se razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe, izrečene obsojenemu A. A. s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 1. 2018, opr. št. I K 11293/2014, ki je postala pravnomočna 15. 1. 2018, v zvezi s sodbama istega sodišča in sicer z dne 7. 3. 2019, opr. št. II Kr 11293/2014, pravnomočni 9. 4. 2019 ter z dne 2. 10. 2020, opr. št. II Kr 11293/2014, pravnomočni 2. 2. 2021 ter sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 30. 11 .2021, opr. št. II Kp 11293/2014, pa se ustavi.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenega, proračun.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bila obsojenemu A. A. preklicana pogojna obsodba ter izrečena enotna kazen enega leta in šestih mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mu je bila naložena še povrnitev stroškov kazenskega postopka in plačilo sodne takse.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je obsojenec pravočasno pritožil. Pritožbenega razloga sicer ni navedel, smiselno pa sodbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, postopek za preklic pogojne obsodbe pa ustavi oziroma podrejeno, da mu podaljša rok za izpolnitev obveznosti do 10. 8. 2022. Pritožbi je priložil med ostalim tudi po prvem sodišču overjene fotokopije UPN potrdil s katerim izkazuje, da je na račun dolgovanih obveznosti oškodovancu B. B. 15. 6. 2022 nakazal 40,00 EUR, 2. 8. 2022 pa 465,00 EUR, pooblaščencem oškodovanega C. C. pa je 15. 6. 2022 nakazal 40,00 EUR, 2. 8. 2022 pa 1.425,00 EUR, torej skupaj 1.970,00 EUR, oziroma točno toliko kot jima je po sodbi višjega sodišča z dne 30. 11. 2021, opr. št. II Kp 11293/2014, še dolgoval. 3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku za preklic pogojne obsodbe po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP sodišče, kadar ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo, izda sodbo, s katero pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ali določi nov rok za izpolnitev obveznosti, ali pa odpravi ta pogoj. Ko je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijano sodbo 6. 5. 2022 odločalo o preklicu pogojne obsodbe, obsojenec preostanka obveznosti do obeh oškodovancev v skupnem znesku 1.970,00 EUR, ki mu je bila naložena s pogojno obsodbo, še ni izpolnil. V pritožbi pa dokazuje, da je preostanek celotne obveznosti po posebnem pogoju v skupnem znesku 1.970,00 EUR oškodovancema plačal 15. 6. in 2. 8. 2022. Glede na to, da je obsojenec svojo obveznost v celoti izpolnil, ni razloga za preklic izrečene pogojne obsodbe. Zato je bilo potrebno ravnati skladno z drugim stavkom četrtega odstavka 506. člena ZKP, ko sodišče v primeru, če spozna, da ni podlage za nobeno izmed prej citiranih odločb, s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe. Ker so tako pritožnikove navedbe utemeljene, je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, postopek za preklic pogojne obsodbe pa ustavilo.

6. Glede na ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe oziroma obsojenčev pritožbeni uspeh, je pritožbeno sodišče, v skladu z 98. členom v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP, odločilo, da stroški nastali v postopku za preklic pogojne obsodbe in potrebni izdatki obsojenca, bremenijo proračun.