Jedro

Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnik, kot pravilno opozarja v pritožbi, v sporu uspel v celoti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (točka II izreka) spremeni, tako da se glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 800,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 186,66 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožniku za pripravljenost na določenem kraju plačati zneske, ki so razvidni iz izreka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) in da stranki sami krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2.Zoper odločitev o pravdnih stroških v navedeni sodbi (točka II izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je obrazložitev stroškovne odločitve vsebinsko prazna. Materialnopravno zmotna je odločitev na podlagi pravičnosti. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni priglasila stroškov. Sprejelo je odločitev, ki odstopa od sodne prakse v istovrstnih sporih. Ni upoštevalo, da je tožnik v sporu uspel v celoti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da mu prisodi utemeljeno priglašene stroške, oziroma ga razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je za stroškovno odločitev, ki je materialnopravno zmotna, v izpodbijanem delu sodbe navedlo razloge (točka 9 obrazložitve sodbe), tako da uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sicer pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni podana.

5.Sodišče prve stopnje je izpodbijano stroškovno odločitev sprejelo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka deloma uspe v sporu. Navedeno je zmotno, saj je tožnik, kot pravilno opozarja v pritožbi, v sporu uspel v celoti.

6.Tožnik je s tožbo uveljavljal zahtevek za pripravljenost na določenem kraju v skupnem znesku 3.992,79 EUR. S prvo pripravljalno vlogo z dne 4. 7. 2022 je po odgovoru na tožbo za primer, če s primarnim zahtevkom ne bi uspel, uveljavljal podredni zahtevek. Z drugo pripravljalno vlogo z dne 14. 9. 2023 je tožbo delno umaknil - vztrajal je pri primarnemu zahtevku v skupnem znesku 2.606,67 EUR - oziroma je v zvezi s preostalim zahtevkom predlagal sklenitev (delne) sodne poravnave (za zahtevek v znesku 1.386,12 EUR). Sodna poravnava ni bila sklenjena. Na prvem naroku za glavno obravnavo dne 24. 9. 2024 je tožbo (delno) umaknil za zahtevek v znesku 1.386,12 EUR. Toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe stroškov izrecno ni priglasila. Sodišče prve stopnje je sklep o delni ustavitvi postopka sprejelo na naroku. O zahtevku, pri katerem je tožnik vztrajal, je odločilo s sodbo (točka I izreka), tako da mu je ugodilo v celoti.

7.Glede na navedeno (toženka v zvezi z umaknjenim delom tožbe ni priglasila stroškov, tožnik je z zahtevkom, pri katerem je vztrajal, v celoti uspel) je toženka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP, ki ureja situacijo, ko stranka v sporu (v celoti) ne uspe, dolžna tožniku plačati stroške, in sicer tiste, ki so za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT) upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini zahtevka, s katerim je tožnik uspel. Tožnik je za tožbo upravičen do nagrade v višini 300 točk (v kar je že zajeta nagrada za sestanek s stranko in pregled listin), dvakrat po 225 točk za sestavo dveh pripravljalnih vlog, 300 točk za pristop na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, vse skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost 783,61 EUR, poleg tega še do potnih stroškov za prihod na narok v višini dvakratne cene enosmerne avtobusne vozovnice iz Kočevja v Brežice v višini 8,5o EUR (v obe smeri 17,00 EUR; podatki na spletni strani prevoznika Nomago, d. o. o.). Ni upravičen še posebej do nagrade za pregled odločbe in končno poročilo stranki, saj ne gre za samostojno opravilo (enako kot velja za nagrado za sestanek s stranko in pregled listin), in tudi ne do potnih stroškov pooblaščenca. Novejša sodna praksa ohranja večinsko stališče, da se kot potrebni stroški priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež v okrožju sodišča, oziroma da je potne stroške, ki nastanejo pooblaščencu izven okrožja sodišča (in s tem povezane stroške odsotnosti iz pisarne), mogoče naložiti v plačilo nasprotni stranki le, če to utemeljijo posebne okoliščine, povezane z vsebino zadeve ali odnosom med stranko in pooblaščencem, ki jih mora stranka zatrjevati že ob priglasitvi stroškov, česar tožnik v tem sporu ni storil (niti niso takšne okoliščine razvidne iz sodnega spisa).

8.Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnika ugodilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sodbe spremenilo, tako da je toženki naložilo plačilo stroškov v višini 800,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je tožnik zahteval s tožbo.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Toženka je dolžna tožniku, ki je s pritožbo uspel, plačati utemeljeno priglašene stroške. Glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe (vrednost stroškovne odločitve, s katero je uspel) je upravičen do nagrade za pritožbo v višini 250 točk, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodano vrednost znaša 186,66 EUR.

Zveza: