Jedro

Za primer privatizacijske prodaje nekdanjega družbenega stanovanja na podlagi določb SZ se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine upravičuje do pridobitve lastinske pravice na posameznem delu stavbe izkaže že s prodajno pogodbo oziroma s seznamom iz 144. člena SZ.

Odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o vzpostavitvi etažne lastnine.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija prvi nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 21. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1). Ker je v dobri veri in upoštevajoč publicitetno načelo kupil nepremičnine od ... d.d., je z izpodbijano odločitvijo grobo poseženo v njegove odplačno pridobljene pravice, dejansko je bil razlaščen in je bilo zato poseženo tudi v ustavno varovano lastninsko pravico. Trdi, da namen ZVEtL-1 ni v tem, da bi se „lastniki“ vpisovali brez pravnega temelja in bi se vpisane zemljiškoknjižne lastnike brisalo iz zemljiške knjige, ampak, da se uredi stanje tam, kjer so še vedno vpisani prvotni investitorji, ki po večini danes ne obstajajo več. Določba 21. člena ZVEtL-1 sicer res dovoljuje opustitev potrebe po dokazovanju pravnega nasledstva, vendar ne širše od siceršnje obveznosti, predpisane v tretjem odstavku 19. člena ZVEtL-1. Predlagatelj, ki se ne strinja z zemljiškoknjižnim stanjem, bi moral svojo lastninsko pravico napram zemljiškoknjižnemu lastniku dokazati v pravdnem postopku in šele nato bi ga lahko sodišče vknjižilo kot lastnika posameznega dela stavbe. Poleg tega pa je predlagatelj subjekt javnega prava, kar ga zavezuje k višji skrbnosti pri njegovem ravnanja ter kot tak tudi ne more „izriniti“ iz zemljiške knjige dosedanjega zemljiškoknjižnega lastnika. Zemljiškoknjižno sodišče v danem primeru vpisa ne bi dovolilo, ker je prvi nasprotni udeleženec lastninsko pravico pridobil kasneje kot so bile sklenjene pogodbe predlagatelja in udeležencev. Za kleti št. 6 in 10 ni izkazana pridobitev lastninske pravice posameznega etažnega lastnika z ustreznimi zemljiškoknjižnimi listinami. Zgolj na podlagi zatrjevane rabe, mnenja sodnega izvedenca in ogleda bi moralo sodišče na prostorih, ki so sedaj opredeljeni kot skupni, kot zemljiškoknjižnega lastnika določiti prvega nasprotnega udeleženca.

3. Predlagatelj in udeleženci se v odgovorih na pritožbo zavzemajo za njeno zavrnitev. Prvi udeleženec priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče odloči o morebitnih spornih lastninskih položajih na podlagi pravil, ki jih določa ZVEtL-1. Po prvem odstavku 19. člena ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Po drugem odstavku istega člena pa je pravni naslov po ZVEtL-1 listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja ali v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. V 21. členu ZVEtL-1 so določeni posebni primeri pravnih naslovov. Za primer privatizacijske prodaje nekdanjega družbenega stanovanja na podlagi določb Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl.; v nadaljevanju SZ) se tako lahko v postopku za vzpostavitev etažne lastnine upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe izkaže že s prodajno pogodbo oziroma s seznamom iz 144. člena SZ. Glede na to, da so udeleženci predložili prodajni pogodbi1, sklenjeni na podlagi določb SZ, predlagateljica pa pogodbo, katere priloga je seznam iz 144. člena SZ2, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega in tretjega odstavka 21. člena ZVEtL, pri prvem udeležencu pa še na podlagi četrtega odstavka 19. člena ZVEtL, pravilno štelo, da so predlagateljica in udeleženci pridobitelji posameznih delov stavbe.

6. Stališče pritožbe, da bi morali predlagateljica in udeleženci izkazati pravno nasledstvo med zemljiškoknjižnim lastnikom in prodajalcem prodajne pogodbe, ni pravilno, saj te okoliščine po 21. členu ZVEtL-1 za predmetno zadevo sploh niso odločilne. Za izkazovanje in ugotovitev pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe je namreč bistvena zgolj presoja, ali pridobitelj izpolnjuje pogoje, ki so veljali za pridobitev lastninske pravice v času sklenitve pravnega posla oziroma nastanka pravnega naslova po SZ. S tem ZVEtL-1 sledi tudi določbi 267. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po kateri pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo SPZ na dne 1. 1. 2003, ostanejo v veljavi tudi, če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po SPZ.

7. Glede na to, da prvi nasprotni udeleženec ni etažni lastnik v stavbi s številko ..., tudi ne more biti določen za lastnika delov stavbe št. 6 in 10, kot to meni v pritožbi (četrti odstavek 105. člena SPZ).

8. Pritožnikove trditve o posegu v njegovo lastninsko pravico zaradi vzpostavitve etažne lastnine na predmetni stavbi niso utemeljene. V tem postopku je bilo na podlagi 18. člena ZVEtL-1 odločeno o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi s številko ... le na podlagi dokaznih pravil in domnev, predpisanih v ZVEtL-1. Prvi nasprotni udeleženec bo lahko v ustreznem postopku dokazal, da je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 14. 3. 2006, s katero je kupil nepremičnini s parcelnima številkama ... in..., postal tudi lastnik posameznih delov zgradbe, ki stoji na parceli.... Odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine namreč ni ovira za morebitno ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

9. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti katera od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, 37. člena Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP ter 3. člen ZVEtL), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

10. Prvi udeleženec mora stroške, ki so mu nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, na podlagi 35. člena ZNP nositi sam.

1 Pogodbi, sklenjeni s Hmezad Agrina p.o. (v spisu pod prilogo C14 in C16), prvi udeleženec še nadaljnjo darilno pogodbo (v spisu pod prilogo C4). 2 Seznam stanovanj je Priloga I Pogodbe o neodplačnem prenosu stanovanj (v spisu pod prilogo A10).