Jedro

Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben.

Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje novega lastnika pogoj za njegovo udeležbo v tem postopku. V sodni praksi je utrjeno stališče, da določba ZPP, ki vstop novega udeleženca na pasivni strani pogojuje z njegovim soglasjem (drugi odstavek 191. člena), v nepravdnem postopku ni uporabljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se nasprotni udeleženki prepove odtujitev in obremenitev parcele ... z zaznambo prepovedi v zaznamovanem vrstnem redu pravice/zaznambe z retroaktivnim učinkom od 17. 4. 2023 do 19. 5. 2023. 2. Predlagatelj v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in izda začasno odredbo, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ugotovitvi v sklepu, da je verjetnost terjatve izkazana in da predlagatelj terjatve nima, sta v nasprotju. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ne more biti dvoma, da je predlagatelj vložil predlog za določitev nujne poti in ne tožbe za ugotovitev služnosti. Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v nepravdnem postopku ni terjatve in spora. Postopek za določitev nujne poti vedno vključuje spor, pravica do nujne poti pa je terjatev, ki se v njem obravnava. Da gre za spor, izhaja tudi iz določbe 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki v postopku za določitev nujne poti omogoča zaznambo spora. Kljub temu, da se določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ne sklicujejo na določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) glede začasnih odredb, to ni ovira, da se te določbe v nepravdnem postopku ne uporabijo. Tako je tudi stališče sodne prakse (sklep VSL I Cp 220/1995). V delu, v katerem se predlog nanaša na možnost parkiranja, bi bil lahko zavrnjen, ne spreminja pa narave postopka in v njem uveljavljene zahteve.

Ugotovitev v drugem odstavku 6. točke obrazložitve, da je predlagatelj izkazal vse zakonske pogoje za izdajo začasne odredbe, je v nasprotju z izrekom sklepa. Ocena o pavšalnosti navedbe, da je vprašanje nujne poti treba rešiti čimprej, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, je nekorektna. Take navedbe ni podal. Izpostavil je nujnost začasne odredbe, ker bi se v primeru razpolaganja nasprotne udeleženke v zaznamovanem vrstnem redu sodno varstvo pokazalo kot neučinkovito. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagano začasno odredbo z vsebino, povzeto v 1. točki te obrazložitve, je predlagatelj utemeljeval z navedbo, da bo v primeru razpolaganja nasprotne udeleženke s parcelo, prek katere naj poteka nujna pot, ta izgubila pasivno legitimacijo, sam pa bo moral zoper novega lastnika vložiti nov predlog. Ker bo s tem odloženo sodno varstvo, je verjetno izkazan nastanek težko nadomestljive škode.

5. Kljub skopim razlogom je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa mogoče povzeti, da odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe temelji na stališču, (1) da terjatev, ki jo predlagatelj uveljavlja v postopku za določitev nujne poti, ni terjatev v smislu 272. člena ZIZ, in (2) da predlagatelj ni verjetno izkazal, da bi bila izdaja začasne odredbe potrebna za preprečitev uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode.

6. Za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve morata biti verjetno izkazana obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prva alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (tretja alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ).

7. Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da v postopku za določitev nujne poti ni možna izdaja začasne odredbe, s katero bi se začasno uredilo razmerje med udeleženci postopka. Argument, da ZNP-1 v zvezi s tem postopkom take možnosti izrecno ne določa, ne izključuje uporabe ZIZ. Drugi argument, ki ga podaja sodišče in se nanaša na spornost terjatve in obravnavanje spornih terjatev v pravdnem postopku, pa ni razumljiv. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da se tudi v nepravdnem postopku za določitev nujne poti urejajo sporna razmerja. V nasprotnem primeru sodni postopek niti ne bi bil potreben.1

8. Sprejemljivo je stališče v izpodbijanem sklepu, da je zatrjevana povezava med odložitvijo sodnega varstva in nastankom težko nadomestljive škode preveč splošna, da bi mogla utemeljevati izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče dodaja, da začasna odredba ne more pričeti učinkovati za nazaj. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. člen ZZK-1). Sicer pa tudi ne drži, da je soglasje novega lastnika pogoj za njegovo udeležbo v tem postopku. V sodni praksi je utrjeno stališče, da določba ZPP, ki vstop novega udeleženca na pasivni strani pogojuje z njegovim soglasjem (drugi odstavek 191. člena), v nepravdnem postopku ni uporabljiva.2

9. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da predlagatelj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Tako stališče je zavzeto tudi v sklepih VSL I Cp 220/95 z dne 6. 9. 1995, I Cp 1569/2010 z dne 12. 5. 2010 in II Cp 2856/2015 z dne 9. 12. 2015. 2 Tako npr. sklepi VSL I Cp 1031/2014 z dne 13. 8. 2014, I Cp 1709/2019 z dne 8. 1. 2020 in II Cp 1736/2022 z dne 24. 11. 2022.