Up-111/96

15.5.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M.P., ki ga zastopajo odvetniki Odvetniške družbe Č. o.p. iz G. na seji senata dne 15.5.1996

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba M.P. zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. K 586/95 z dne 18.4.1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v:

A.

1.Senat Okrožnega sodišča v Celju je z izpodbijanim sklepom po zaslišanju državnega tožilca na podlagi prvega odstavka 207. člena ZKP zavrnil predlog pritožnikovega zagovornika za odpravo pripora, ki ga je le-ta podal na glavni obravnavi dne 18.4.1996, kot neutemeljen.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep neustrezno obrazložen in kot tak v izrecnem nasprotju z 20. členom Ustave ter s stališči Ustavnega sodišča, ki jih je zavzelo pri odločanju o ustavnih pritožbah zoper sklepe o odreditvi pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in odpravo pripora.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave pa se sme posamezniku vzeti prostost samo v primeru in po postopku, ki ga določa zakon. V tem primeru je to Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, v nadaljevanju: ZKP), ki v 3. točki drugega odstavka 201. člena ureja priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Ustavno sodišče je ob odločanju o dosedanjih ustavnih pritožbah, zlasti pa v postopku presoje ustavnosti navedene zakonske določbe v zadevi U-I-18/93, obrazložilo, na kakšen način so sodišča dolžna uporabljati ustavno in zakonsko določene pogoje, da se pri odrejanju pripora spoštujejo ustavne pravice posameznika. Po teh kriterijih se ravna Ustavno sodišče tudi v tej zadevi.

Ugotavljanje in presoja, ali so izpolnjeni pogoji, določeni z Ustavo in ZKP, sta namreč enaka ob odreditvi, kakor tudi ob vsakem podaljšanju pripora, pa tudi ob določanju o predlogu za njegovo odpravo.

4.V pritožnikovem primeru očitno ne gre za zatrjevano kršitev 20. člena Ustave.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče ob odločanju o pritožnikovem predlogu za odpravo pripora ponovno ocenilo obstoj okoliščin, ki so ob predhodnih odločitvah narekovale podaljšanje pripora ter pri tem upoštevalo in ocenilo tudi dokaze, izvedene na glavni obravnavi, na katere se sklicuje pritožnik oziroma njegov zagovornik v predlogu za odpravo pripora. Glede na izrecno ugotovitev, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora, tudi po izvedenih dokazih niso bistveno spremenile, se sodišče po oceni Ustavnega sodišča v izpodbijanem sklepu upravičeno sklicuje na razloge predhodno izdanih sklepov o odreditvi oziroma podaljšanju pripora.

6.Iz predhodno izdanih sklepov, zlasti iz sklepa

izvenobravnavnega senata št. Ks 77/96 z dne 5.4.1996 in sklepa Višjega sodišča št. 78/96 z dne 16.4.1996 je razvidno, da je sodišče ob zadnjem podaljšanju pripora, o katerem je sklepalo neposredno pred vložitvijo predloga za odpravo pripora, presodilo in obrazložilo vse ustavne in zakonske pogoje, ki predstavljajo podlago za odločitev. Tako je ugotovilo obstoj utemeljenega suma ter ugotovilo in obrazložilo konkretne okoliščine na strani pritožnika, zaradi katerih je mogoče razumno sklepati na obstoj realne nevarnosti, da bo pritožnik ponovil kaznivo dejanje. Z uporabo načela sorazmernosti pa je sodišče opravilo tudi presojo neogibnosti posega v pritožnikovo ustavno pravico do svobode.

7.Ker je po navedenem senat Okrožnega sodišča v izpodbijanem sklepu presodil vse, kar je pomembno za odločitev o ustavno dopustnem posegu v pritožnikovo pravico do osebne svobode, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič