Jedro

Ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, je pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici A. na lokaciji ... (točka 1 izreka). Ugotovila je, da znašajo stroški postopka 3000 točk oziroma 12.510,00 EUR in so bili 9. 6. 2014 plačani na podračun št. SI 56 0110 0100 0621 284 (točka 2 izreka). V obrazložitvi je navedla, da je tožeča stranka z vlogo z dne 12. 3. 2014, dopolnjeno dne 21. 5. 2014 in 9. 6. 2014 zaprosila za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici A., kjer trenutno prireja igre na srečo, v igralnem salonu B. koncesionar za igralni salon, C. d.d., na podlagi koncesije, ki mu je bila dodeljena z odločbo tožene stranke št. 46101-7/2007/8 z dne 1. 1. 2008 in podaljšana do 31. 3. 2015 z odločbo tožene stranke št. 46101-4/2010/3 z dne 25. 3. 2010. Koncesionar je v vlogi navedel podatke in priložil dokumentacijo, kot to določa 67. člen Zakona o igrah na srečo (ZIS), poleg tega pa tudi pismo o nameri in pogodbo o najemu poslovnega prostora B. z družbo C. d.d., iz katere poleg drugega izhaja, da bo pogodba stopila v veljavo z dnem, ko bo najemnik pridobil koncesijo za igralnico in obratovalno dovoljenje. Iz dopisa družbe C. d.d. z dne 18. 6. 2014 nadalje izhaja, da z družbo D. d.d. (v nadaljevanju tožeča stranka) že dalj časa poslovno sodelujeta, zato sta se družbi dogovorili, da bo družba C. d.d. z dnem, ko bo tožeča stranka pridobila dovoljenje za obratovanje igralnice, dala prostore igralnega salona in osnovna sredstva v podnajem tožeči stranki in vrnila podeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.

2. Po določbi 3. in 63. člena ZIS o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici odloča Vlada po prostem preudarku, v katerem se presojajo ekonomski, socialni in drugi kriteriji, ki so v ta namen natančneje opredeljeni v tretjem odstavku 3. člena ZIS. Prirejanje iger na srečo je namreč specifična dejavnost, ki poleg določenih pozitivnih javno finančnih in gospodarskih učinkov, lahko povzroča tudi celo vrsto socialnih, psiholoških in drugih negativnih posledic, iz naslova prekomernega igranja. V zvezi z obravnavano zadevo so se presojali vsi kriteriji, pri čemer je v zvezi s sprejeto odločitvijo za zavrnitev vloge za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici, prevladala presoja treh kriterijev, in sicer glede zagotavljanja usklajenega optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti, glede dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe, oziroma z njo povezanih oseb in glede izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javno finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki.

3. Glede presoje kriterija zagotavljanja usklajenega optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti je bilo upoštevano aktualno stanje, h kateremu bi novi koncesionar, na podlagi najemne pogodbe, prirejal igre na srečo v prostorih in igralnih napravah dosedanjega koncesionarja, v istem obsegu igralnih avtomatov, ki bi jim dodal še 10 igralnih miz. Ocenila je, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, ne bi v večji meri pripomoglo k zagotavljanju usklajenega optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo. 4. V zvezi z izpolnjevanjem davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti je bilo ugotovljeno, da zavezanec pravočasno oddaja obračune davkov in obračune koncesijske dajatve od iger na srečo ter v roku plačuje koncesijsko dajatev. Občasno pa davke in prispevke od plač in davek od posebnih iger na srečo plačuje na poziv davčnega organa, pri čemer je na dan 6. 6. 2014 v evidenci izkazoval skupaj davčni dolg v višini 172.447,94 EUR, in sicer iz naslova davka od posebnih iger na srečo po obračunu za mesec maj 2014, ki je zapadel 5. 6. 2014. Ugotovljeno je bilo, da je bilo tožeči stranki od 1. 5. 2010 dalje izdano 10 odločb za odlog in/ali obročno odplačevanje davka z vnesku 4.319.337,17 EUR, od tega je 4.188.864,05 EUR glavnice in 67.441,39 EUR zamudnih obresti in 36.049,73 EUR obresti po referenčni obrestni meri. Tožeči stranki je bilo nadalje dne 8. 8. 2014 odobreno obročno plačilo davka od posebnih iger na srečo v znesku 791.290,01 EUR, ki mora biti plačan do 10. 8. 2015, pri čemer so bili zapadli obroki plačani ter dne 24. 1. 2014 odobren odlog obveznosti za davek od posebnih iger na srečo v znesku 363.617,41 EUR, ki mora biti plačan do 22. 7. 2014. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bil zoper tožečo stranko dne 29. 6. 2012 začet postopek prisilne poravnave. S sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. St 1436/2012 o potrditvi prisilne poravnave, ki je postal pravnomočen dne 13. 2. 2013 so upniki sprejeli prisilno poravnavo. Dogovarjanje, oziroma dinamika, reprogramiranja obstoječih terjatev z družbo za upravljanje terjatev bank, na katero so bile z bile z bank upnic prenesene terjatve tožeče stranke in z E. d.d. edino preostalo banko upnico, je trenutno v fazi mirovanja zato, da se pripravi vzdržen reprogram obveznosti, pri čemer bodo analizirali polletne rezultate poslovanja, uskladili prosti denarni tok, na katerega bi vezali predvideno amortizacijo obveznosti ob pričakovanju, da bodo predhodno podaljšane koncesije za prirejanje iger na srečo. Iz revidiranega letnega poročila ter strokovnega poročila DURS PDU izhaja, da kolikor se družba ne bo uspela dogovoriti z bankami upnicami glede poplačila obveznosti, v načrtovanih postopkih finančnega prestrukturiranja, obstaja pomembna negotovost, ki lahko vzbudi velik dvom v sposobnost družbe, za nadaljnje delovanje.

5. Po presoji kriterijev iz 2. točke (zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti), 6. točke (dejavnost dosedanje ravnanje in finančna boniteta pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb) in 7. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS (izpolnjevanje, davčnih, koncesijskih in drugih javnofinančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki) je tožena stranka ocenila, da se vloga tožeče stranke za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici B., zavrne.

6. Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke v upravnem sporu iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. V zvezi z napačno ugotovljenim dejanskim stanjem navaja, da je glede vseh treh kriterijev, ki naj jih tožeča stranka ne bi izpolnjevala, dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Dejstvo, da tožeča stranka, kot vlagatelj izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo izhaja že iz tega, ker ji je tožena stranka v mesecu juniju na njeno vlogo podaljšala dve koncesiji za prirejanje posebnih iger na srečo, in sicer za igralnici F. in G. Posledično tožena stranka ne more utemeljeno trditi, da tožeča stranka ne izpolnjuje navedenih kriterijev za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici. Tožena stranka sicer izrecno tega v izpodbijani odločbi ne izpostavi. Vendar je moč smiselno razbrati iz relativno obširnega povzemanja določenih dejstev in okoliščin v zvezi s finančno boniteto tožeče stranke, oziroma z njo povezanih oseb ter s sklicevanjem na kriterij iz 6. in 7. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS, kot podlago za odločitev, da tožeča stranka svojo odločitev v izpodbijani odločbi opira na domnevne kršitve tožeče stranke v tej zvezi, ki pa niso izkazane. V nadaljevanju navaja podatke iz strategije razvoja iger na srečo. Glede na celotno sistematiko ZIS in namen, ki ga je zakonodajalec z zakonsko ureditvijo področja igralništva zasleduje, bi morala tožena stranka na podlagi ugotovitve dejanskega stanja, po posameznih kriterijih presojati oziroma tehtati zlasti med svobodno gospodarsko pobudo, za prirejanje gospodarske dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo in morebitnimi negativnimi družbenimi vplivi in splošnim varstvom javnega interesa.

7. V zvezi z izpolnjevanjem kriterija usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti toženi stranki očita, napačno oceno, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, ne bi v večji meri pripomoglo k zagotavljanju usklajenega optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo. Zatrjuje, da naj bi ravno dodatno prirejanje posebnih iger na srečo na desetih igralnih mizah, predstavljalo bistveno razširjeno ponudbo posebnih iger na srečo, s čemer bi se obstoječim gostom oziroma gostom hotelskega kompleksa ..., na tem območju, ponudilo bolj raznoliko in privlačno ponudbo prirejanja posebnih iger na srečo, s tem pa tudi celovite turistične dejavnosti v tem delu ... V nadaljevanju pojasnjuje razloge, iz katerih izhaja, da izpolnjuje kriterije iz 6. in 7. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS.

8. Po tem, ko povzame pomen namena odločanja po prostem preudarku toženi stranki očita, da izpodbijana odločba v obrazložitvi ne vsebuje utemeljitev uporabe prostega preudarka in zaključuje, da je obrazložitev izpodbijane odločbe v neposrednem nasprotju s cilji Republike Slovenije na področju razvoja iger na srečo, kot so izkazani v veljavni strategiji razvoja iger na srečo v Republiki Sloveniji. Nadalje uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP saj meni, da se odločbe ne da preizkusiti glede na določbo 1. člena ZIS, oziroma glede posameznih kriterijev določenih v tretjem odstavku 3. člena ZIS, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnjeno na kakšen način naj bi bila opravljeno razsojanje, presoja in ocenjevanje, tehtanje in preudarjanje posameznih razlogov proti dodelitvi zahtevane koncesije. V zvezi z nepravilno uporabo določb 109.b člena ZIS glede stroškov postopka ugovarja, da v obravnavanem primeru tožena stranka ni opravila nobenega postopka nadzora nad tožečo stranko, zato so tudi določeni stroški postopka neutemeljeni.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke, odgovarja na posamezne tožbene ugovore in sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

10. Tožba ni utemeljena.

K točki I. izreka:

11. Zakon o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS) v tretjem odstavku 3. člena določa, da o dodelitvi koncesij za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenja in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. in petega odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada RS in minister pristojen za finance po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti merila, zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti (točka 1), zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti (točka 2); vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika (točka 3); obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe (točka 4); izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo (točka 5); dejavnosti, dosedanje ravnanje in finančna boniteta pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb (točka 6 izreka) in izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javno finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki (točka 7); strateške razvojne dokumente za prirejanje iger na srečo (točka 8) ter druge okoliščine, povezane z odločanjem o zadevi (točka 9).

12. V primeru, ko je upravni organ pooblaščen za odločanje po prostem preudarku je obseg sodne kontrole v upravnem sporu opredeljen z določbo tretjega odstavka 40. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na podlagi te določbe sodišče preveri zgolj, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku za dodelitev koncesije določeno v 3. členu ZIS opredeljuje tako obseg kot namen pooblastila. Po mnenju sodišča upravni akt zajema dejanske in pravne okoliščine, ki omogočajo preizkus upravnega akta, zato je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev pravil postopka iz razloga, ker se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, neutemeljen. Tožena stranka je kakor izhaja iz izpodbijane odločbe presojala vse kriterije iz tretjega odstavka 3. člena ZIS, pri čemer je v zvezi s sprejeto odločitvijo o zavrnitvi vloge za dodelitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici, prevladala presoja treh kriterijev iz tretjega odstavka 3. člena ZIS, in sicer zagotavljanje usklajenega optimalnega in trajnostne razvoja dejavnosti (2. točka), dejavnost dosedanjega ravnanja in finančna boniteta pravne osebe z njo povezanih oseb (6.točka) in izpolnjevanje davčnih, koncesijskih in drugih javno finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki (7. točka).

13. V zadevi ni sporno, da je v času odločanja tožene stranke družba C. d.d. na podlagi dodeljene koncesije prirejala igre na srečo v igralnem salonu B. na 200 igralnih avtomatih. Tožeča stranka pa bi, če ji bi bila dodeljena koncesija za igralnico na podlagi sklenjene podnajemne pogodbe le nadaljevala s prirejanjem iger na srečo v prostorih in na igralnih napravah navedenega koncesionarja v istem obsegu na igralnih avtomatih, ki bi jim dodala še 10 igralnih miz. Glede na navedeno je po mnenju sodišča ocena tožene stranke, da prirejanje posebnih iger na srečo na isti lokaciji, pri čemer se obseg prirejanja iger na srečo ne bi bistveno spremenil, v večji meri ne bi pripomoglo k zagotavljanju usklajenega, optimalnega in trajnostnega razvoja dejavnosti prirejanja iger na srečo v navedeni turistični destinaciji, pravilna. Dejstvo, da se na navedeni lokaciji že prirejajo posebne igre na srečo v igralnem salonu tudi po mnenju sodišča ne daje nobenega zagotovila, da je na isti lokaciji mogoče prirejati tudi posebne igre na srečo v igralnici, saj gre za drugačen tip koncesije, pri kateri za razliko od prirejanja posebnih iger na srečo v igralnem salonu, število igralnih avtomatov ni omejeno. Pri koncesiji za igralnico gre torej za zahtevnejši tip koncesije, oziroma za zahtevnejšo obliko prirejanja posebnih iger na srečo. Zato je po mnenju sodišča tožena stranka pravilno presodila, da takšen obseg povečanja prirejanja iger na srečo na isti lokaciji in v istih prostorih ne bi v večji meri pripomogel k zagotavljanju optimalnega usklajenega in trajnostnega razvoja dejavnosti, upoštevaje nesporno dejstvo, da ima tudi sicer tožeča stranka v ... že podeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, kar pa je po mnenju sodišča zadosten razlog za zavrnitev vloge tožeče stranke ob upoštevanju kriterija iz 2. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS.

14. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe glede dejstev, ki jih je upoštevala pri presoji kriterija iz 6. in 7. točke tretjega odstavka 3. člena ZIS povzela navedbe poročila o poslovanju koncesionarja z igralnico s strokovnim mnenjem, ki ga je dne 10. 6. 2014 posredoval DURS PDU iz katere izhajajo težave, ki jih ima tožeča stranka z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti, saj je bilo tožeči stranki izdanih 10 odločb za odlog oziroma obročno odplačilo davka v znesku 4.319.337,17 EUR, kar kaže na slabo finančno boniteto tožeče stranke in resne težave pri dosedanjem opravljanju enake dejavnosti. Dejstvo, da sta bili tožeči stranki z aneksoma k koncesijski pogodbi podaljšani koncesijski pogodbi za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici G. v ... ter igralnici A. v ... ne moreta vplivati, saj gre v tem primeru za dodelitev nove koncesije v času trajanja prisilne poravnave nad tožečo stranko oziroma sanacije njenega poslovanja, kar pa kaže na finančno boniteto tožeče stranke (6. točka tretjega odstavka 3. člena ZIS). Okoliščine, ki jih je tožena stranka pri navedenih kriterijih upoštevala so v izpodbijani odločbi opisane in poleg tega tudi pojasnjujejo, kako so vplivale na odločitev o tem, da se je vloga tožeče stranke za dodelitev še ene nove koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v ..., v katerem ima tožeča stranka že dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici utemeljeno zavrnila.

15. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na odmero stroškov upravnega postopka ni utemeljen. Stroški postopka so odmerjeni v skladu s 109.b člena ZIS, ki v prvem odstavku določa, da stroški, ki nastanejo nadzornemu organu ali ministrstvu pristojnemu za finance med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na zahtevo katerega se je postopek začel. Uredba o določitvi tarife stroškov na področju prirejanja iger na srečo (v nadaljevanju Uredba), sprejeta na podlagi prvega odstavka 109.b člena ZIS v tarifi stroškov, ki so priloga in so sestavni del Uredbe, v tarifni številki 1 določa, da znašajo stroški za zahtevo za dodelitev koncesije, za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici 3000 točk. V zadevi ni sporno, da se je postopek za dodelitev koncesije za igralnico pričel na podlagi zahteve tožeče stranke, zato je izrek o stroških zakonit in utemeljen. Ugovor tožeče stranke, da 109.a člen ureja zgolj obveznost plačila stroškov, ki nastajajo nadzornemu organu ali Ministrstvu za finance med postopkom ali zaradi postopka nadzora ni utemeljen. Iz prvega odstavka 109.b člena ZIS ne izhaja, da bi se določbe o stroških nanašale zgolj na postopke inšpekcijskega nadzora, ampak se nanašajo na vse stroške, ki nastajajo nadzornemu organu oziroma ministrstvu pristojnemu za finance med postopkom ali zaradi postopkov, ki jih ti vodijo, kar pomeni, da se stroški, ki so nastali pristojnim organom, lahko nanašajo na katerikoli postopek, ki se vodi na podlagi določb ZIS.

16. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju utemeljitve v tem delu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

17. Glede na vse navedeno je bilo treba tožbo tožeče stranke v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrniti, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, izpodbijana odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka:

18. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.