Jedro

Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.

Izrek

I. Tožba zoper točko 1 sklepa Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Nova Gorica št. 0611-1183/2013-36 z dne 14. 8. 2015, se zavrže. II.Tožba zoper točko 2 sklepa Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Nova Gorica št. 0611-1183/2013-36 z dne 14. 8. 2015, se zavrne.

Obrazložitev

1. Kmetijska inšpektorica Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Nova Gorica (v nadaljevanju inšpektor) je z izpodbijanim sklepom pod točko 1 odločila, da je predhodno vprašanje označitve meje med parcelama 1591/1 in 1580/4 k.o. ..., zaradi katerega je bil inšpekcijski postopek prekinjen, rešil pristojni organ A. d.o.o., ki je na osnovi odločbe o graditvi meje št. 02112-365/2009-2 mejo ponovno označil 12. 2. 2014. Pod točko 2 izreka, pa je postopek zoper B.B. v zadevi domnevnih posegov v zemljišče s parc. št. 1591/1 k.o. ... ustavila, ker ni bila ugotovljena kršitev zakona ali drugega predpisa.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjski organ navedel, da je bilo ob inšpekcijskem nadzoru dne 31. 5. 2013 v prisotnosti tožnika ter B.B. ugotovljeno, da je tožnik lastnik parc. št. 1591/1 in 1587/2 k.o. ..., ki je na delu te površine pred leti skrčil vinograd, ob zgornjem zaraščenem robu brežine, nad zidom pa postavil deske in palete z namenom preprečevanja plazenja zemlje na spodaj ležečo površino ob vinogradu C.C. Nadalje je inšpektor ugotovil, da je med grmičevjem in večinoma na zidu postavljena lesena pregrada za preprečitev plazenja v brežino, ki bo sčasoma strohnela, zato ne predstavlja degradacije oziroma onesnaževanja, v smislu oviranja rasti rastlin ter da so posegi pod brežino skladni z določili 4. in 80. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Dne 5. 11. 2013 je bil opravljen ponoven ogled ter postopek dopolnjen z izjavami strank z nasprotujočimi se interesi. Na osnovi ponovnega ogleda in pridobljenih nasprotujočih si izjav ter upoštevajoč prijavljen obseg posega, inšpektor ni ugotovil kršitev ZKZ v smislu odvoza zemljine oziroma agromelioracije temveč mejni spor, zato je stranki napotil v ponovno označitev meja oziroma civilnopravdni postopek. Dne 12. 12. 2014 je inšpektor v navzočnosti obeh mejašev prisostvoval ponovni označitvi sporne meje s strani pristojnega organa, kakor je bilo naloženo tožniku s sklepom o prekinitvi postopka. Glede na ugotovljena dejstva in okoliščine je ugotovil, da kršitev ZKZ ni podana, zato je odločil, da se skladno s prvim odstavkom 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru inšpekcijski postopek ustavi.

3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojim sklepom št. 0611-2595/2015/2 z dne 16. 11. 2015 pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo inšpektorja deloma ugodilo tako, da je točko 1 izreka izpodbijanega sklepa odpravilo, v ostalem delu pa pritžbo tožnika zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je v izpodbijanem sklepu, kot pristojni organ, ki naj bi rešil predhodno vprašanje, napačno navedena družba A. d.o.o., ki je nikakor v nobenih okoliščinah ni mogoče šteti kot pristojni organ po ZUP, saj slednji v prvem odstavku svojega 5. člena organ opredeljuje kot organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje o upravni zadevi. Upoštevaje obrazložitev sodbe III U 72/2015-6 z dne 12. 6. 2015, v kateri je navedeno, da se mora v primeru prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, le to nanašati na obstoj neke pravice, obveznosti ali pravnega razmerja. Kadar je o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, ki je sestavni del dejanskega stanja, že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na tak posamični akt vezan (tretji odstavek 147. člena ZUP), zato v takem primeru predhodno vprašanje ni več podano. Iz upravnega spisa izhaja, da je bilo o vprašanju poteka meje med parcelama pravnomočno odločeno z odločbo št. 02112-365/2009-2 z dne 6. 7. 2009, zato predhodno vprašanje v obravnavanem primeru ni podano. Ponovna označitev zemljiško katastrske točke z oznako 1210 na terenu tako ne pomeni odločanja o pravici, obveznosti ali pravnem razmerju, pač pa gre za ugotavljanje pravilnega dejanskega stanja, poteka meje, določene v postopku evidentiranja meje. Glede na navedeno je na podlagi prvega odstavka 152. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izpodbijano odločbo v točki 1 odpravil. 4. V zvezi z odločitvijo pod točko 2 je sledil obrazložitvi inšpektorja in tudi sam menil, da v obravnavani zadevi ni mogoče govoriti o kršenju določb katerega od zakonskih ali drugih predpisov, katerih izvajanje v okviru svojih pristojnosti nadzira organ prve stopnje.

5. Tožnik v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da je pravnomočna odločba št. 02112-365/2009 z dne 6. 9. 2009 določila in uredila mejo med njegovo parcelo in parcelo soseda B.B. Podjetje A. d.o.o. pa ni rešilo predhodnega vprašanja s tem, ko je ponovno označilo mejo, saj je bilo o predhodnem vprašanju odločeno v letu 2009. Geometer geodetskega podjetja je v kraju ogleda in v prisotnosti inšpektorja zabil mejnik na točko, kjer naj bi potekala meja med njegovim in sosedovim zemljiščem. Že v času v prisotnosti inšpektorja pa je geometer na zahtevo soseda mejnik odstranil. Glede na navedeno dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, sosed pa je posegel v notranjost njegove parcele št. 1591/1 k.o. ... v dolžini vsaj 10 m in v globino vsaj 2 m. Ugotovitev inšpektorja, da je šlo med njim in sosedom za spor glede meje, ne pa za vprašanje odvoza zemljine oziroma agromelioracije, tako ni pravilna. O posegu v nepremičnino tožnika kmetijska inšpektorica ni podala nobene obrazložitve, saj je le pojasnila vsebino inšpekcijskih pregledov in ni utemeljila in pojasnila, zakaj ni ugotovila kršitev ZKZ. Zahteva, da kmetijski inšpektor na podlagi gradiva, ki je dostopno v spisu, ugotovi v letu 2009 urejeno mejo med njegovo parcelo in parcelo B.B. pod brežino ter na podlagi urejene meje nadaljuje in vsebinsko dokonča inšpekcijski postopek, saj je B.B. nedovoljeno odvažal zemljino iz njegove parcele št. 1591/1 k.o. ..., oziroma izvajal agromelioracijo na njegovem zemljišču brez ustreznih dovoljenj. Inšpektor je kršil procesne določbe ZUP glede ugotovitve dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo ter na tej podlagi neutemeljeno ugotovil, da je meja ponovno označena in da je med njim in sosedom mejni spor, zavoljo česar je inšpekcijski postopek ustavil. Predlaga, da se izpodbijani sklep upravnega organa prve stopnje odpravi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika, vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

7. Sodišče je tožbo tožnika zoper točko 1 izpodbijane odločbe zavrglo.

8. Tožnik izpodbija sklep o ustavitvi postopka upravnega organa prve stopnje tako glede 1. kot glede 2. točke. Iz odločbe upravnega organa druge stopnje št. 0611-2595/2015/2 z dne 16. 11. 2015 nedvomno izhaja, da je bila z odločbo upravnega organa druge stopnje točka 1 izreka izpodbijanega sklepa upravnega organa prve stopnje odpravljena. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnika v tem delu zavrglo, saj tožnik zanjo ne izkazuje pravnega interesa.

K točki II izreka:

9. Tožba je v ostalem delu neutemeljena.

10. Po določbi 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe in sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZIN pa inšpektor v primeru, da v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovi, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, postopek ustavi. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vročanja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.

11. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožniku kot prijavitelju priznan status stranskega udeleženca v predmetnem inšpekcijskem postopku. Inšpekcijski postopek se je po uradni dolžnosti vodil zoper inšpekcijskega zavezanca B.B., sicer mejaša zemljišča tožnika (lastnik parc. št. 1587/2 k.o. ...), zaradi posega v nadstoječo parcelo last tožnika s parc. št. 1591/1 k.o. ... V zvezi z domnevnim posegom na dnu brežine in odvoza zemlje s parc. št. 1591/1 k.o. ... je inšpektor ob ogledu na kraju samem ugotovil, da obstaja spor med tožnikom in B.B. glede dejanskega poteka meje, saj se B.B. s potekom meje na vzhodnem delu parcele št. 1591/1 ne strinja kljub temu, da iz upravnega spisa izhaja, da je bilo o vprašanju poteka meje med parcelama št. 1576/1, 1613/4 in 1591/2 k.o. ... v zk točki 1210 pravnomočno odločeno z odločbo št. 02112-365/2009-2 z dne 6. 7. 2009 ter da je geodet v navzočnosti inšpektorja, tožnika ter B.B. postavil mejno znamenje, vendar je bilo betonsko mejno znamenje na zahtevo B.B. umaknjeno. Pri ogledu samem pa ni bilo moč ugotoviti, ali je B.B. dejansko opravil izkop in odvoz zemljine iz spornega dela brežine. Tudi po mnenju sodišča kmetijska inšpekcija ni imela osnove, upoštevaje podatke upravnega spisa in pridobljenih nasprotujočih si izjav ter upoštevajoč prijavljen obseg posega, da bi ugotovila kršitve 4. in 80. člena ZKZ-1, saj tudi po mnenju sodišča ugotovljena dejstva ne izkazujejo degradacije oziroma nedovoljenega agromelioracijskega ukrepa iz 78. člena ZKZ-1, saj v postopku ni bilo izkazano, da bi se taka agromelioracija (odvoz zemljine) dejansko izvedla tako, kot zatrjuje tožnik.

12. Glede na navedeno sodišče sledi zaključku upravnega organa prve stopnje, ki je ugotovil, da niso izkazane kršitve Zakona o kmetijskih zemljiščih v smislu odvoza zemljine oziroma agromelioracije, temveč gre za mejni spor, ki ga bosta morala tožnika rešiti v drugih postopkih. Sodišče pri tem dodaja, da se vodijo inšpekcijskih postopki v javnem interesu tako lahko kmetijski inšpektor na podlagi pooblastil iz 107. člena v skladu z pooblastili in pristojnostmi izreče ukrepe v javnem interesu, med ostalim zaradi kršitev določb 4. člena ZKZ, kar pa v konkretni zadevi ni bilo izkazano z zadostno stopnjo verjetnosti.

13. Glede na navedeno so ugovori tožnika, ki se nanašajo na kršitve pravil postopka, napačne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljeni. Ugotovitev dejanskega stanja glede spornega poteka meje med parcelo last tožnika in parcelo B.B. pa za odločitev v stvari ni relevantna. V zadevi je pomembno le to, ali je prišlo do takih posegov v kmetijsko zemljišče, ki bi pomenili kršitev že navedenih določb ZKZ, pri čemer potek meje med spornima parcelama v naravi za samo odločitev ni relevantna.

14. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.