Jedro

Pri razlogih, ki jih je storilec navajal za zamudo roka za vložitev pritožbe, gre nedvomno za razloge subjektivne narave in ne za razloge, ki bi bili izven sfere njegovega delovanja. V kolikor storilec ni bil prepričan v pravilno razumevanje pomena posameznega sklepa in v kolikor ni razumel pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe, bi lahko glede tega poiskal pravno pomoč ali se o tem pozanimal na sodišču, pa tega očitno ni storil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pritožbo zoper ta sklep pa kot prepozno zavrglo. Storilcu je naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v višini 30,00 EUR ter sodne takse za zavrženje pritožbe v višini 20,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in poudarja, da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za prevoz na delo, ki mu zagotavlja preživetje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker v predlogu ni navedel opravičljivih razlogov za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V predlogu je namreč navajal, da je vzrok za zamudo njegovo neznanje branja sodnih zapisnikov, saj je mislil, da sklep o vrnitvi vozniškega dovoljenja velja 2 leti, čeprav je vedel, da mora poleg zdravniškega pregleda opraviti tudi tečaj varne vožnje, ni pa vedel, da mora vložiti ponovno prošnjo. Pritožbeno sodišče s tako presojo soglaša, saj gre pri razlogih, ki jih je storilec navajal za zamudo roka za vložitev pritožbe, nedvomno za razloge subjektivne narave in ne za razloge, ki bi bili izven sfere njegovega delovanja. V kolikor storilec ni bil prepričan v pravilno razumevanje pomena posameznega sklepa in v kolikor ni razumel pravnega pouka o možnosti vložitve pritožbe, bi lahko glede tega poiskal pravno pomoč ali se o tem pozanimal na sodišču, pa tega očitno ni storil. 5. Tudi v pritožbi storilec zgolj pojasnjuje posledice, ki ga bodo doletele zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Pritožbeno sodišče sicer razume, da lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja povzroči neugodnosti v zvezi s prevozom storilca na delo, zlasti ker nima organiziranega javnega prevoza, vendar te okoliščine ne morejo biti podlaga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe, niti ne vplivajo na pravilnost odločitve o zavrženju storilčeve pritožbe zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki temeljijo na pravilnih ugotovitvah o času in načinu vročitve sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter o času in načinu vložitve pritožbe zoper ta sklep, ki jih storilec s pritožbo niti ne izpodbija.

6. Glede navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker zagovorniki s pritožbo niso uspeli, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.