Jedro

Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (glede zneska stroškov v višini 88,40 EUR) spremeni tako, da se stroški, ki jih mora dolžnica povrniti upniku, znižajo za 20,00 EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnici naložilo, da mora v 8 dneh od prejema sklepa upniku povrniti izvršilne stroške, odmerjene na 157,10 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb postopka pravočasno pritožila dolžnica. Navaja, da je višje sodišče v predmetni zadevi že odločalo, in sicer je ugotovilo, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ob ponovni odločitvi stroškovni znesek le razdelilo na posamezne postavke, korigiralo priznani strošek poštnega pošiljanja, nagrado odvetniški pisarni pa celo povečalo nad zahtevani znesek, saj je na novo odmerjeni znesek domnevno upravičenih stroškov manjši od prvotnega le za 1,90 EUR. Vztraja, da je glede na višino terjatve ter upoštevanju Odvetniške tarife upnik upravičen le do 27,60 EUR odvetniških stroškov, kar predstavlja protivrednost 50 odvetniških točk in DDV. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je upniku za delo odvetnika priznalo 80,00 EUR + DDV. Priznani strošek za odvetnika je tako za 7,00 EUR višji od zneska, ki ga je priglasil sam upnik. Dodaja, da upnik z ničemer ni obrazložil stroška poizvedbe detektiva. Vztraja, da se jo z vsebino in računom za to storitev seznani, saj ima le tako možnost preveriti upravičenost zahtevka. Pripominja, da konkretni upnik pri vsakem predlogu za izvršbo uvrsti strošek detektiva v enakem znesku 20,00 EUR, kar pa je samo umetno dvigovanje stroškov. Prereka upravičenje upnika do stroškov nad zneskom 68,70 EUR.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa o izvršbi preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju (peti odstavek 38. člena ZIZ). O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej. Sodišče prve stopnje je kot potrebne ocenilo stroške v znesku 157,10 EUR, svojo odločitev, katere stroške je upniku priznalo, pa tudi v zadostni meri obrazložilo, da jo je mogoče preizkusiti. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tako ni podana.

Na podlagi prvega odstavka 40. člena ZIZ in Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/2007, v nadaljevanju pravilnik) se morajo predlogi za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi verodostojne listine vložiti na predpisanem obrazcu. V obravnavani zadevi je upnik v predlogu z dne 27. 05. 2008 v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (ki je priloga pravilniku; v nadaljevanju navodilo) zahteval povrnitev poštnine v višini 10,00 EUR, takse za predlog in sklep, odvetniških storitev ter poizvedb detektiva v znesku 20,00 EUR. Pritožnica se strinja, da je upnik upravičen do priglašenih in priznanih stroškov sodne takse za predlog in sklep v višini 40,00 EUR ter plačanih stroškov poštnine v višini 1,10 EUR. Ostale priznane stroške izpodbija. Sodišče druge stopnje soglaša z odmero stroškov za opravljene odvetniške storitve v višini 96,00 EUR (80,00 EUR, povečanih za 20% DDV). Na podlagi določbe 76. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 115/06, v nadaljevanju ZIZ-E, ki se na podlagi 77. člena istega zakona uporablja od 01. 01. 2008) je do uveljavitve sprememb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/03 s spremembami, v nadaljevanju OT, ki je prenehala veljati z uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi, Ur. l. RS, št. 67/08 dne 01. 01. 2009) odvetnik za sestavo predloga za izvršbo, ne glede na tar. št. 27 in 39 OT, upravičen do plačila 80,00 EUR. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče stroške za sestavo predloga odmeriti glede na vrednost spornega predmeta ob upoštevanju OT, prav tako ne pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem delu prekoračilo postavljeni zahtevek. V skladu z navodilom se v predlogu za izvršbo, ki se vlaga po pooblaščencu, ki je odvetnik, le označi, da se zahteva povračilo odvetniških storitev, brez navedbe zahtevanega zneska. V takem primeru se torej upniku prizna znesek, ki mu pripada v skladu z veljavno zakonodajo. Je pa pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo stroška detektiva za opravljene poizvedbe. Na podlagi 40. člena ZIZ mora upnik pred vložitvijo predloga za izvršbo sam poiskati podatke o dolžniku in njegovem premoženju, ki je lahko predmet izvršbe. Nekatere podatke lahko pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče pridobi tudi po uradni dolžnosti (osmi odstavek 40. člena ZIZ). Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektiva, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov (glej 4. člen ZIZ in 31. člen ZIZ), potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva. V konkretnem primeru pa upnik tekom postopka (zaradi posebnosti avtomatiziranega postopka, ko se predlogi vlagajo na predpisanih obrazcih, je imel možnost in dolžnost potrebnost navedenih stroškov utemeljiti v vloženem odgovoru na pritožbo z dne 05. 09. 2008) niti ni izkazal, kakšne poizvedbe oziroma kakšne storitve je detektiv sploh opravljal za upnika. Če je upnik s pomočjo detektiva ugotavljal kraj prebivališča, bi lahko navedene podatke pridobil tudi na drug način (z manjšimi stroški), z ustreznimi poizvedbami, kot mu jih omogočajo zgoraj navedena zakonska določila. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da upnik potrebnosti stroškov detektiva ni izkazal. Zato je v tem delu na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnice ugodilo in stroške, ki jih mora povrniti upniku, znižalo za 20,00 EUR (na 137,10 EUR). V ostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjen delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).