Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do odločilnega pravnega dejstva, to je do vprašanja, ali je toženka v zatrjevanem obdobju uporabljala tožničine stroje ali ne, opredelilo v 8. točki obrazložitve. Tam je dobesedno zapisalo, da tožničine trditve o tem, da je na sledilni napravi na strojih razvidno, da so bili stroji v uporabi 37 ur, ne dokazujejo, da jih je toženka tudi uporabljala, ob tem, ko ona uporabo izrecno zanika, in je tudi dokazovala, da jih ni potrebovala, saj je imela najeto svojo dvižno ploščad.

Pritožnica v tem zapisu ne vidi, da bi tega odločilnega pravnega dejstva sodišče prve stopnje ne ugotovilo. Zato je pač ta zapis pritožbeno sodišče štelo za ugotovitev, da do uporabe strojev v spornem obdobju s stani toženke ni prišlo. Na dejanske ugotovitve pa je sodišče prve stopnje v sporih majhne vrednosti vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, naj ji toženka plača 910,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh zneskov s pripadki zaradi neupravičene uporabe njenih strojev (1. točka izreka). Hkrati je tožnico obvezalo, da toženki povrne njene pravdne stroške v znesku 289,65 EUR s pripadki (2 točka izreka).

2. Presojo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, pa je oprlo na sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je družba A. d. o. o. pri tožnici najela dva stroja - dvižni ploščadi z lomljivo roko z oznako I-016 in I-017, ki ju je potrebovala pri montažne hale toženke, (2) da je najemnica teh strojev po končanem delu tožnico dne 26. 4. 2018 obvestila, da strojev ne potrebuje več, zaradi česar jih lahko odpelje, (3) da najemodajalka (tožnica) strojev ni odpeljala takoj.

3. Povzelo je navedbe tožnice, da je po oba stroja prišla šele po tistem, ko je na sledilni napravi ugotovila, da sta bila v obdobju od 27. 4. 2018 do 5. 5. 2018 večkrat v uporabi, in sicer skupno 37 ur. Povzelo je tudi navedbe toženke, da teh strojev ni uporabljala, saj je za svoje potrebe pri družbi B. d. o. o. sama najela dvižno ploščad.

4. Zapisalo je tudi, da tožničine trditve o tem, da so bili v najem dani stroji v zatrjevanem času v uporabi še 37 ur, _ne dokazujejo_ zatrjevane uporabe s strani toženke. Ta je uporabo zanikala _in dokazovala_, da tožničinih strojev ni rabila, saj je dvižno ploščad takrat imela sama najeto. Sicer pa je uporaba strojev posledica tožničinega neskrbnega ravnanja. Zato je sama odgovorna, če je kdo drug uporabljal stroje, ki jih na poziv ni prevzela.

**Pritožba tožnice in odgovor toženke**

5. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid in povrnitev svojih stroškov pravdnega in pritožbenega postopka.

6. V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

7. Pritožba ni utemeljena.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

8. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo postopkovna določila ZPP_

9. V odgovoru na tožbo je toženka predlagala, naj sodišče prve stopnje izvede narok za glavno obravnavo. Iz zapisnika o glavni obravnavi, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo 23. 4. 2021 (list. št. 44 spisa), pa je razvidno, da toženka na glavno obravnavo ni pristopila. Z vprašanjem, ali držijo njene trditve, da je sodišče prve stopnje v razpravno dvorano pozvalo pravdni stranki še pred deseto uro, ko je bila razpisana glavna obravnava, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj je sodišče prve stopnje ignoriralo določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP1 in meritorno odločilo o tožbenem zahtevku.

10. V pritožbi tožnica pravilno navaja, da je s tem sodišče prve stopnje kršilo postopkovna pravila po prvem odstavku 339. člena ZPP. Vendar ta kršitev je relativne narave. Kot je zgoraj pojasnjeno, pa z uveljavljanjem take kršitve pritožnik v SMV ne more uspeti. Iz tega sledi, da je ta pritožbeni očitek neutemeljen.

_O zmotnem materialno pravnem stališču_

11. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnica ni bila skrbna, ko po pozivu najemnika, naj stroje odpelje iz toženkinih prostorov, tega ni storila nemudoma. Ne pa tudi z njegovim stališčem, da je tožnica s tem, ko strojev ni takoj odpeljala, pristala na njihovo neupravičeno uporabo. Pri tem prvostopenjskem stališču ne _gre za vprašanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja_, kot meni pritožnica, pač pa za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pazi po uradni dolžnosti.

12. Da ima uporaba tuje stvari v lastno korist določene pravne posledice, določata tako Obligacijski zakonik (OZ),2 kot tudi Stvarno pravni zakonika (SPZ).3 Za nedobrovernega posestnika skladno s sodno prakso4 velja tisti, ki ve, da ni upravičen imeti stvar v posesti in jo uporabljati. Tožničini stroji so se znašli v toženkinih prostorih zato, ker jih kot najemodajalka po pozivu najemnika, naj jih prevzame, ni umaknila. Če jih je uporabljala, jih je uporabljala kot nedobroverna posestnica in bi skladno z zgoraj citiranimi določili prejeto korist morala tožnici povrniti.

_Odločilni razlog za zavrnitev pritožbe_

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje do odločilnega pravnega dejstva, to je do vprašanja, ali je toženka v zatrjevanem obdobju uporabljala tožničine stroje ali ne, opredelilo v 8. točki obrazložitve. Tam je dobesedno zapisalo, da _tožničine trditve o tem, da je na sledilni napravi na strojih razvidno, da so bili stroji v uporabi 37 ur, ne dokazujejo, da jih je toženka tudi uporabljala_, _ob tem, ko ona uporabo izrecno zanika, in je tudi dokazovala, da jih ni potrebovala, saj je imela najeto svoje dvižno ploščad_.

14. Kadar sodba nima razlogov o odločilnih pravnih dejstvih ali so ti nejasni, je podana uradno upoštevna absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar da iz zgoraj povzetega zapisa sodišča prve stopnje (v ležečem tekstu) ne izhaja jasna ugotovitev, ali je toženka v spornem obdobju stroje uporabljala ali ne, pritožnica ne zartjuje. Oziroma drugače povedano: pritožnica v tem zapisu ne vidi, da bi tega odločilnega pravnega dejstva sodišče prve stopnje ne ugotovilo. Zato je pač ta zapis pritožbeno sodišče štelo za ugotovitev, da do uporabe strojev v spornem obdobju s stani toženke ni prišlo. Na dejanske ugotovitve pa je, kot rečeno, sodišče prve stopnje v SMV vezano.

15. Iz tega zadnjega dela obrazložitve sledi, da zgoraj opisano zmotno materialno pravno stališče sodišča prve stopnje za odločitev o pritožbi niti ni pomembno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj niti v okviru uradnega preizkusa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločitev o pritožbenih stroških toženke pa na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo toženka ni navedla, da se pritožbeno sodišče na relativne postopkovne kršitve ne ozira, obširno pa se je ukvarjala z vprašanjem zgodnjega oklica naroka, kar pa za odločitev o pritožbi ni pomembno. Zato pritožbeno sodišče šteje odgovor na pritožbo za nepotrebno vlogo.

1 Iz tega določila izhaja, da takrat, kadar je tožena stranka zahtevala izvedbo glavne obravnave, pa kljub pravilnemu vabilu na narok ni pristopila, sodišče izda sodbo na podlagi pripoznave, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP. 2 Npr. 198. člen. 3 Npr. drugi odstavek 96. člena. 4 Npr. sodba VSM I Cp 889/2018 z dne 12. 12. 2018.