Jedro

V zvezi s sklicevanjem na določbe Pravilnika pritožbeno sodišče opozarja, da je ta prenehal veljati z dnem uveljavitve ZPrCP 1. 4. 2011, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi 11. člena ZPrCP, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 114. člena ter 116. člen ZPrCP). Za razliko od ZPrCP Pravilnik v 2. členu določa, da sme policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi, v drugem odstavku 3. člena pa določa, da policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika. Glede na to, da 107. člen ZPrCP ne določa, da sme policist ta postopek izvesti pod pogojem, če prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi oziroma da (šele) ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom teh snovi, odredi tak postopek, je torej Pravilnik v nasprotju z ZPrCP, zato ga v tem delu ni mogoče uporabiti in je sklicevanje nanj neutemeljeno.

Skladno z določbo sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme policist, ne glede na to, ali so podani razlogi za sum, da udeleženec cestnega prometa vozi pod vplivom prepovedanih snovi, izvesti ali preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pri čemer je preizkus z napravo za hitro ugotavljanje lahko tudi sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.

Ne glede na to, kaj je glede kajenja marihuane zapisano v zapisniku zdravniške preiskave, je za ugotavljanje obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek odločilno, da iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021 izhaja, da je bil obdolžencu 24. 3. 2021 odvzet vzorec krvi, katerega kromatografska preiskava je pokazala prisotnost snovi THC, ki v Republiki Sloveniji predstavlja prepovedano drogo, kar pomeni, da je glede na rezultat toksikološke preiskave očitno, da je obdolženec zaužil marihuano in je bila ta v njegovi krvi prisotna tudi med vožnjo, kar pomeni, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 255,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega za prekršek po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za kar mu je izreklo globo v znesku 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk zaradi prekrška storjenega z B kategorijo motornih vozil. Odločilo je še, da mora obdolženec plačati sodno takso v višini 190,00 EUR ter stroške strokovnega pregleda v znesku 830,41 EUR.

2. Proti sodbi se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje obdolženčeva zagovornica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša nagrado in stroške za sestavo pritožbe.

3. Predlagateljica postopka Postaja prometne policije Novo mesto na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da v postopku proti obdolžencu ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka o prekršku ali kršitev materialnega prava na škodo obdolženca, pritožba obdolženčeve zagovornice pa tudi ni utemeljena.

6. Obdolženčeva zagovornica v pritožbi uveljavlja, da je policist A. A. v obdolžilnem predlogu neresnično navedel, da je bil razlog za kontrolo obdolženca vonj po konoplji, saj je vedel, na kaj se mora sklicevati, da bo lahko opravil hitri test ter da je slednjega opravil še preden je izpolnil zapisnik o postopku za prepoznavo znakov in simptomov, ki so posledica prepovedanih drog. Dalje navaja, da policist A. A. postopka ni vodil v skladu s Pravilnikom o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (Pravilnik), ki določa, da sme policist izvesti postopek, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, v 3. členu pa določa, da sme policist pred postopkom za droge odrediti preizkus z napravami za ugotavljanje alkohola, nato pa ne glede na rezultat, policist ob razlogih za sum, da je udeleženec pod vplivom mamil, opravi postopek za preverjanje prisotnosti prepovedanih drog. Meni, da bi moral policist po preizkusu z alkotestom postopek zaključiti, saj ni bilo nobenega razloga za sum, da bi odredil še hitri test na preizkus prepovedanih substanc. Te pritožbene navedbe niso utemeljene.

7. Po določbi sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme policist zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Iz navedene določbe izhaja, da sme policist zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega prometa pod vplivom prepovedanih drog, izvesti preizkus z napravo ali s sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti droge v organizmu samostojno in neodvisno od postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu. Določba sedmega odstavka 107. člena ZPrCP pa daje policistu pooblastilo, da sme preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje izvesti tudi kot sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov. V zvezi s sklicevanjem na določbe Pravilnika pritožbeno sodišče opozarja, da je ta prenehal veljati z dnem uveljavitve ZPrCP 1. 4. 2011, vendar se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi 11. člena ZPrCP, uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom (tretji odstavek 114. člena ter 116. člen ZPrCP). Za razliko od ZPrCP Pravilnik v 2. členu določa, da sme policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih snovi v organizmu, če pri načinu vožnje, izgledu, razpoloženju, obnašanju, načinu govora in drugih vidnih znakih udeleženca cestnega prometa prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi, v drugem odstavku 3. člena pa določa, da policist ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odredi udeležencu cestnega prometa postopek iz tega pravilnika. Glede na to, da 107. člen ZPrCP ne določa, da sme policist ta postopek izvesti pod pogojem, če prepozna znake, ki bi lahko bili posledica teh snovi oziroma da (šele) ob razlogih za sum, da je udeleženec cestnega prometa pod vplivom teh snovi, odredi tak postopek, je torej Pravilnik v nasprotju z ZPrCP, zato ga v tem delu ni mogoče uporabiti in je sklicevanje nanj neutemeljeno. Napačna je tako razlaga obdolženčeve zagovornice, da bi smel policist izvesti postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov šele tedaj, če bi bili podani razlogi za sum, da vozi pod vplivom prepovedanih snovi in da bi šele po opravljenem postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov smel izvesti preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi. Skladno z določbo sedmega odstavka 107. člena ZPrCP sme torej policist, ne glede na to, ali so podani razlogi za sum, da udeleženec cestnega prometa vozi pod vplivom prepovedanih snovi, izvesti ali preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi ali pa predpisan postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pri čemer je preizkus z napravo za hitro ugotavljanje lahko tudi sestavni del postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov. Ob pojasnjenem se kot neutemeljene izkažejo vse pritožbene navedbe v smeri, da je bil postopek izveden nezakonito, da je bilo poseženo v domnevo nedolžnosti in da se sodba opira na nezakonito pridobljen dokaz. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta bila v obdolženčevem primeru izvedena oba predhodna postopka - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, pa tudi preizkus z napravo DrugWipe 6S, ki je pokazal pozitiven rezultat (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov z dne 24. 3. 2021; v spisu priloga A1). Ker je bil s tem podan sum na prisotnost prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, je bil obdolžencu pravilno in zakonito odrejen strokovni pregled, ki ga je dne 24. 3. 2021 opravil na Inštitutu za sodno medicino (poročilo toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021; v spisu priloga A5).

8. Pritožbene navedbe o tem, da je obdolženec v zvezi z nekorektnim delom policista A. A. dne 10. 5. 2021 vložil pritožbo na Ministrstvo za notranje zadeve, da je bil pomiritveni postopek izveden 9. 6. 2021 in da je vodja organizacijske enote ugotovil, da je policist A. A. obdolžencu odredil preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog z DrugWipe 6S, šele nato pa začel z izpolnjevanjem zapisnika o postopku za prepoznavo znakov, ki so posledica prepovedanih drog, so prepozne. Vse te navedbe obdolženčeva zagovornica prvič navaja v obravnavani pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da tega ni mogla uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tudi sicer pa je glede na vse, kar je bilo pojasnjeno v prejšnji točki te sodbe, pravno nepomembno, ali je policist A. A. pred uporabo hitrega testa izvedel postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, saj sme preizkus z napravo za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih snovi v organizmu izvesti samostojno in neodvisno od postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov.

9. Obdolženčeva zagovornica tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da je obdolženec tako pred policistom kot tudi zdravniku pojasnil, da tistega dne ni kadil marihuane in da ni jasno, zakaj je v zapisniku zdravniške preiskave zabeleženo, da je 24. 3. 2021 ob 10:00 uri pokadil eno cigareto marihuane. Prav tako ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da obdolženec zagotovo ni vozil pod vplivom prepovedanih substanc in ni ravnal z direktnim naklepom ter da sodišče zanemari pojasnilo obdolženca, da mu je bilo s strani ortopeda priporočeno, naj zaradi težav s hrbtenico izvaja protibolečinsko terapijo, pri čemer iz izvidov vrsta protibolečinske terapije s hašiševim oljem ne izhaja, saj to v Republiki Sloveniji ni uradno registrirano zdravilo. Ne glede na to, kaj je glede kajenja marihuane zapisano v zapisniku zdravniške preiskave, je za ugotavljanje obdolženčeve odgovornosti za očitani prekršek odločilno, da iz poročila toksikološke preiskave Inštituta za sodno medicino z dne 30. 3. 2021 izhaja, da je bil obdolžencu 24. 3. 2021 odvzet vzorec krvi, katerega kromatografska preiskava je pokazala prisotnost snovi THC, ki v Republiki Sloveniji predstavlja prepovedano drogo, kar pomeni, da je glede na rezultat toksikološke preiskave očitno, da je obdolženec zaužil marihuano in je bila ta v njegovi krvi prisotna tudi med vožnjo, kar pomeni, da je obdolženec vozil vozilo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih drog. Dalje so pravno nepomembne pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah, zaradi katerih je obdolženec zaužil THC. Prvi odstavek 106. člena ZPrCP je jasen. Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov. Ne glede na razlog, iz katerega je obdolženec zaužil prepovedano drogo, po njenem zaužitju nikakor ne bi smel voziti vozila v cestnem prometu.

10. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na kraj, kjer sta policista kritičnega dne opravljala kontrolo prometa in da iz obvestila PPP Novo mesto izhaja, da je bilo policistoma odrejeno opravljanje nalog na glavni cesti Novo mesto - Metlika in na vzporednih cestah, in sicer nadzor prometa po vseh segmentih, glede na prometne tokove, zgostitve prometa ipd. ter da je bil obdolženec zaustavljen tik pred domom, pri čemer gre za kraj, kjer zagotovo ni gostega prometa, ni migrantov, kot tudi ne tovornih vozil, ki bi povzročala zastoje, saj gre za zaledje, kjer se pretežno vozijo prebivalci, pritožbeno sodišče odgovarja, da iz odgovora Postaje prometne policije Novo mesto z dne 27. 5. 2021 (list. št. 40) izhaja, da sta policist A. A. in policist B. B. 24. 3. 2021 opravljala naloge na glavni cesti Novo mesto - Metlika in na vzporednih cestah ter da je pomočnik komandirja C. C., ki je pripravil delovni nalog patrulji, pod posebne naloge zapisal, da dajeta poseben poudarek na ugotavljanje psihofizičnega stanja voznikov, da sta pozorna na morebiten prevoz ilegalnih migrantov v zvezi s prehajanjem državne meje in nadzor tovornega prometa, v smislu povzročanja kolon zaradi počasne vožnje tovornih vozil. Čeprav odgovoru Postaje prometne policije Novo mesto ni bila priložena kopija delovnega naloga za policista A. A., sodišče pa ga tudi v nadaljnjem postopku, kljub predlogom zagovornice, ni pridobilo, pritožbeno sodišče zaključuje, da policist A. A. kritičnega dne ni prekoračil svojih nalog in pooblastil. Kraj prekrška se nahaja znotraj območja Novo mesto – Metlika, in sicer gre za vzporedne ceste na tem območju, policist A. A. pa je pri obdolžencu preverjal njegovo psihofizično stanje. Poleg tega iz zagovora obdolženca izhaja, da je bil ustavljen dobrih 300 metrov od doma in da so bili policisti v tistem času večkrat gor, najmanj petkrat, kar še dodatno potrjuje, da so policisti v tistem času in na tistem območju opravljali nadzor prometa, kar je vse skladno z odgovorom Postaje prometne policije Novo mesto z dne 27. 5. 2021 in tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da so obdolženca ustavili načrtno. Tudi sicer ZPrCP v prvem odstavku 13. člena določa, da nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija. Policisti tako postopek preizkusa psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa opravljajo kot pooblaščene uradne osebe prekrškovnega organa v skladu z določbami ZPrCP in v skladu z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije. Že iz temeljnih določb ZPrCP (12. in 13. člen) namreč izhaja dolžnost prekrškovnih organov – policije, da nadzira promet, stanje cest, vozila, tovor, voznike in druge udeležence cestnega prometa ter opravlja kontrolo nad izvrševanjem določb ZPrCP in da ima pooblastilo uporabljati ukrepe, ki so določeni z ZPrCP in drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.

11. Obdolženčeva zagovornica še navaja, da policist obdolžencu ni pojasnil poteka postopka, da obrazec zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov vsebuje navedbo, da je bil obdolžencu pojasnjen način izvedbe postopka, kar pa je sporno, saj obdolženi nima možnosti dokazovati nasprotno, ker gre za besedo obdolženca proti policistu, sodišče pa nekritično verjame izpovedbi policista. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je na podlagi drugega odstavka 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dovoljeno dokazovati nepravilnost zapisnika, vendar bi to obdolženec moral storiti do zaključka sestavljanja zapisnika, razen, če mu ni bilo omogočeno dati pripombe oziroma jih je dal, pa jih policist v zapisnik ni ali jih ni hotel vnesti, takrat pa bi lahko vložil pritožbo na pristojne organe Ministrstva za notranje zadeve ali z drugimi dokazi v postopku o prekršku dokazoval nepravilnost zapisnika. Obdolženčeva zagovornica v postopku na prvi stopnji sploh ni uveljavljala nepravilnosti zapisnika v zvezi s pojasnilom o načinu izvedbe postopka, sedaj v pritožbi pa ne navede, zakaj tega ni mogla uveljavljati že prej, zato so te pritožbene navedbe prepozne in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

12. Po določbi 165. člena ZP-1 pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve materialnopravnih določb zakona obsega tudi pritožbo zaradi odločitve o sankcijah. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo preizkusilo tudi glede izrečene sankcije in ugotovilo, da je sodišče obdolžencu izreklo globo v mejah predpisane (od 1.200,00 do 5.000,00 EUR), pri čemer je globo izreklo na spodnji meji predpisane, medtem ko je kazenske točke izreklo v predpisanem številu.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija in tudi ne take kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

14. Ker obdolženčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, mora na podlagi določb 147. člena ZP-1 in tarifnega dela Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Pritožbeno sodišče je sodno takso odmerilo na podlagi tarifne številke 8132 (zavrnitev pritožbe) ter 8111 (10 % zneska izrečene globe) in 8114 (za izrek ene ali več stranskih sankcij, 50,00 EUR) tako, da mora obdolženec plačati sodno takso v znesku 255,00 EUR, in sicer v roku in na način, kot bo navedeno v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.

15. V zvezi s priglašeno nagrado in stroški zagovornice pa v obravnavanem primeru v ZP-1 ni zakonske podlage za plačilo, saj na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški zastopanja obdolženca bremenijo proračun le v primeru ustavitve postopka o prekršku.