Jedro

Tožena stranka je tožniku podala dve redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V kolikor druga odpoved temelji na istem odpovednem razlogu kot prva, ki je bila podana tri mesece prej, je prepozna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je podala tožena stranka dne 15. 3. 2007, nezakonita, da mu delovno razmerje pri njej ni prenehalo in mu na podlagi pogodbe o zaposlitvi še traja ter ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, mu v delovno knjižico vpisati delovno razmerje tudi po 11. 7. 2007, mu izplačati plače, kot da do prenehanja delovnega razmerja sploh ne bi prišlo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov, ter mu povrniti pravdne stroške.

Zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi je navedla, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tega, da je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 3. 2007 izven zakonsko določenega prekluzivnega roka. Tožena stranka je namreč z delom dejavnosti prenehala 31. 1. 2007, ko je s pogodbo predala v najem svoje poslovne prostore z vso opremo in obdelovalnimi stroji družbi F. d.o.o., ki je tudi zaposlila dva toženkina delavca. Tako je tožena stranka že 31. 1. 2007 vedela za obstoj poslovnih razlogov, saj je takrat prvič iz poslovnih razlogov odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Nadalje je sodišče prve stopnje izredno pavšalno zavzelo stališče, da je znižanje dobička že utemeljen poslovni razlog. Dejansko se je toženi stranki v letu 2006, za katerega zatrjuje, da je zaradi izgube tujih trgov poslovala slabše, povečal promet za 28 %, poleg tega je v tem letu zaposlila svojo ženo. Res se je toženi stranki v letu 2006 zmanjšal dobiček za 70 %, vendar so se stroški iz naslova osebnih stroškov podjetnika posameznika oz. stroški, ki so namenjeni za potne stroške, prehrano, kilometrino ter dnevnice tožene stranke, povečali za 459 % in sicer iz 475.662,00 SIT na 2.657.979 SIT, kar kaže, da poslovanje tožene stranke ni bilo ravno slabo. Nadalje tožeča stranka še navaja, da je tožena stranka po tem, ko je ukinila proizvodno dejavnost oglaševala, da izdeluje opremo in modele za stroje po naročilu. Tožeča stranka še meni, da je šlo za prevzem delavcev, saj sta bila na delo v družbo F. d.o.o. prevzeta dva delavca tožene stranke. Tožena stranka je z družbo F. d.o.o. sklenila najemno pogodbo za poslovne prostore in celotno opremo – proizvodna sredstva, s katerimi je tožena stranka opravljala proizvodno dejavnost. S takšnim pravnim poslom je tožena stranka prenesla ekonomsko entiteto v smislu Direktive 2001/23/ES. Družba F. d.o.o. je istega dne, ko je bila najemna pogodba sklenjena, t.j. dne 1. 2. 2007, zaposlila M.J. in D.Č., ki sta do 31. 1. 2007 opravljala enako delo v istih prostorih za toženo stranko. Tako je tožena stranka prepričana, da je sodišče pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je o pritožbi tožeče stranke že odločalo in je s sodbo opr. št. Pdp 523/2008 z dne 9. 12. 2008 izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Takšno odločitev je sprejelo, ker je tožena stranka tožniku redno iz poslovnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi dne 15. 3. 2007, to je preden je postala sodba na podlagi pripoznave opr. št. Pd 23/2007 z dne 12. 3. 2007 pravnomočna. Zavzelo je stališče, da dokler postopek v individualnem delovnem sporu zaradi obstoja oziroma prenehanja delovnega razmerja ni pravnomočno zaključen, delavec, ki mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje, do delodajalca nima nobenih pravic in tudi ne obveznosti iz delovnega razmerja, saj pri njem ni v delovnem razmerju in mu zato tudi ni mogoče redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Na podlagi revizije tožene stranke je bila s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 152/2009 z dne 9. 11. 2010 sodba pritožbenega sodišča razveljavljena in zadeva vrnjena sodišču druge stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi je revizijsko sodišče zapisalo, da je sicer res, da stranke veže šele pravnomočna sodba, vendar pa to ne pomeni, da vzpostavitev delovnega razmerja pred pravnomočno odločitvijo o zakonitosti odpovedi sploh ni možna in da ne more imeti pravnih posledic, še zlasti ne v primeru, ko se to zgodi v soglasju obeh pogodbenih strank, oziroma ne da bi katerakoli od njiju temu izrecno nasprotovala. Navedlo je, da v takem primeru tudi ne bi bilo sprejemljivo, da bi delavec soglašal s priznanjem pravic iz delovnega razmerja, ne bi pa soglašal z obveznostmi. Tako gre za sporazumno vzpostavitev delovnega razmerja, ki kot tako obstoji in ga je zato iz zakonitih razlogov mogoče odpovedati.

Pri ponovnem odločanju o utemeljenosti pritožbe tožeče stranke je pritožbeno sodišče ob upoštevanju stališča revizijskega sodišča na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja in o zadevi preuranjeno odločilo.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka tožniku pravočasno in iz utemeljenega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ko je na podlagi izkaza poslovnega izida za leto 2006 ukinila delovno mesto ključavničarja. Po 1. odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006) je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi poslovni razlog, ko prenehajo potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Razlogi morajo biti resni in utemeljeni ter onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Po 5. odstavku 88. člena ZDR mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Kot izhaja iz dopisa pooblaščenke tožene stranke pooblaščencu tožnika z dne 20. 2. 2007 (A/3), je bil tožnikov delodajalec prisiljen ukiniti svojo glavno dejavnost – 28.520 splošna mehanična dela, med katere sodi tudi ključavničarstvo, kar je razvidno tudi iz izpisa iz poslovnega registra z dne 5. 2. 2007 (B/20). Zaradi tega pri toženi stranki po 31. 1. 2007 ni zaposlen več nobeden delavec. Tudi iz izpovedi zaslišanih prič D.Č. in M.J. (l. št. 46-47), pa tudi iz izpovedbe tožnika izhaja, da je tožena stranka vsem trem ključavničarjem iz poslovnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi že v decembru 2006. Po stališču pritožbenega sodišča ni mogoče šteti ukinitve delovnega mesta ključavničarja s polnim delovnim časom s sklepom z dne 9. 3. 2007 (B/1), glede na to, da je bila glavna dejavnost splošna mehanična dela, med katera sodi tudi ključavničarstvo, ukinjena najkasneje z izbrisom iz registra dne 5. 2. 2007, za nov odpovedni razlog, ki ni povezan z ukinitvijo dejavnosti. Sodišče prve stopnje se o tem ni opredelilo in tudi ni izvajalo dokaznega postopka v tej smeri, čeprav je spisu priložen tudi spis opr. št. Pd 23/2007. Tako je preuranjeno odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 3. 2007 pravočasna, saj ni ugotavljalo ali gre tudi pri obravnavani odpovedi za isti odpovedni razlog kot pri odpovedi iz decembra 2006. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in skladno s 355. členom ZPP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek zlasti z zaslišanjem strank. V primeru, da tudi po izvedbi vseh predlaganih dokazov ne bo moglo ugotoviti, ali gre v primeru obeh odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku za isti poslovni razlog, pa naj skladno s 34. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), izvede potrebne dokaze tudi po uradni dolžnosti. V primeru, da bo sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo, da tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15. 3. 2007 temelji na istem odpovednem razlogu kot tožniku podana odpoved iz meseca decembra 2006, so utemeljene tožbene navedbe, da je ta odpoved prepozna.

Pritožbeno sodišče se je odločilo za razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ob upoštevanju določbe 30. člena ZDSS-1 v zvezi z 2. odstavkom 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008), ki sodišču druge stopnje zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka prepoveduje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi bilo nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov pred sodiščem druge stopnje oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj pred sodiščem, druge stopnje. V tem sporu je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, ker je bila izdana zaradi utemeljenega odpovednega razloga – ukinitve delovnega mesta ključavničar in tako podana pravočasno, ni pa ugotavljalo, ali ne gre morda za isti odpovedni razlog in sicer ukinitev dejavnosti, to pa je odpovedni razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka že v decembru 2006 odpovedala pogodbo o zaposlitvi. V takem primeru pa je bila redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 15. 3. 2007 prepozna. Pritožbeno sodišče bi, če bi razpisalo pritožbeno obravnavo, izpeljalo celoten dokazni postopek in tako ravnalo v nasprotju z namenom 30. člena ZDSS-1, po katerem lahko le dopolni oziroma preveri dokazni postopek, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje, oziroma popravi določene procesne napake, zaradi pospešitve postopka in ne pa da se preloži ugotavljanje dejanskega stanja glede uporabe posameznega instituta na pritožbeno sodišče. Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.