Pridobitev podatkov o umrli biološki materi s strani posvojene osebe

Datum

08.12.2025

Številka

07120-1/2025/528

Kategorije

OP umrlih, Postopki na centrih za socialno delo

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 28. 10. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali in katere podatke o umrli biološki materi lahko Center za socialno delo (CSD) posreduje posvojeni osebi. Posvojena oseba želi, da se vzpostavi stik z materjo na način pridobitve materinega soglasja. CSD ima o materi njeno novo ime, rojstni datum, čas smrti in naslove dosedanjih prebivališč.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP lahko CSD posvojeni osebi razkrije le dejstvo, da je biološka mati umrla, zaradi česar ni možno pridobiti soglasja za vzpostavitev stikov oziroma za razkritje drugih osebnih podatkov biološke matere.

Izjemoma bi lahko posvojena oseba pridobila določene osebne podatke pokojne biološke matere, če bi izkazala pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja in če se prepoved iz 222. člena DZ ne razteza na umrle osebe. Presojo o tem mora opraviti upravljavec osebnih podatkov.

Pravno varstvo osebnih podatkov umrlih traja 20 let po smrti.

Obrazložitev

Družinski zakonik (DZ) v 222. členu kot pogoj z posredovanje osebnih podatkov oziroma za vzpostavitev stikov z biološko mamo določa soglasje biološke mame. DZ ne ureja položaja, ko biološki starši umrejo. V konkretnem primeru soglasje ni (več) možno, zaradi česar izmenjava osebnih podatkov po tem členu ne pride v poštev.

Podlage za razkritje osebnih podatkov umrlih oseb so določene v 9. členu ZVOP-2. V tem členu sta v zvezi z obravnavanim primerom lahko teoretično relevantna le drugi in tretji odstavek. Drugi odstavek določa, da »upravljavec podatke o umrlem posamezniku posreduje le tistim uporabnikom, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, in tistim uporabnikom, ki izkažejo pravni interes za uveljavljanje pravic pred subjekti javnega sektorja«, tretji odstavek pa določa, da »ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače«.

Zgoraj navedeni tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 v konkretnem primeru verjetno ne pride v poštev, ker posvojenec formalno ni več otrok bioloških staršev in tudi ne dedič po zakonu, če pa bi izjemoma slučajno nastopal kot oporočni dedič, bi posvojenec mater verjetno že poznal. Tudi drugi odstavek 9. člena ZVOP-2 verjetno ne pride v poštev, saj si je težko zamisliti položaj, ko bi posvojenec lahko imel pravni interes za pridobitev podatkov oziroma za njihovo uporabo v nekem uradnem postopku (npr. na sodišču). Poleg tega je treba pri obeh odstavkih upoštevati, da se omejitev dostopa do osebnih podatkov iz drugega odstavka 222. člena DZ (ta v prvem stavku določa, da po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, ki se vodijo v matičnem registru in v drugih evidencah osebnih podatkov) načeloma razteza tudi na čas po smrti bioloških staršev.

Glede na navedeno lahko posvojena oseba od CSD prejme podatek o tem, da je biološka mati umrla, saj ta, zgolj na podlagi tega podatka, ni določljiva.

Pojasnjujemo še, da v skladu z 9. členom ZVOP-2 pravno varstvo osebnih podatkov umrlih traja 20 let po smrti. Po tem obdobju z vidika varstva osebnih podatkov ni več ovir, razen če bi drug zakon določal kako drugače (npr. zakon, ki ureja arhive).

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka