5. 6. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Dušan Taljat, Tolmin, na seji senata 17. maja 2012 in v postopku po tretjem odstavku 55.c člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 198/2010 z dne 7. 4. 2011 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 1272/2008 z dne 21. 7. 2010 se sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 167/2009 z dne 8. 10. 2009 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Višje sodišče v Kopru je s prvim izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici o odmeri nagrade dvema upraviteljema v stečajnem postopku (v nadaljevanju upravitelj), od katerih je eden pritožnik, ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. To je izdalo nov sklep, s katerim je prvotni upraviteljici določilo nagrado v višini 62.268,06 EUR, pritožniku pa v višini 10.750,57 EUR. Ker na računu stečajnega dolžnika ni bilo dovolj sredstev, je sodišče odločilo, da se upraviteljema izplača le sorazmerni del nagrade (pritožniku 3.989,55 EUR). Sodišče prve stopnje se je oprlo na določbe Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08, 119/08 in 53/09 – v nadaljevanju Pravilnik). Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Pojasnilo je, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 – v nadaljevanju ZFPPIPP) v 495. členu določil, da se (tudi) v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008, po 1. 10. 2008 uporabljajo nova zakonska pravila o nagrajevanju upraviteljev, ki jih je prinesel ZFPPIPP. Člen 31 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09 – v nadaljevanju ZFPPIPP-A) naj bi odstranil pravno podlago za nadaljnjo uporabo Odredbe o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Uradni list RS, št. 16/02, 18/02 – popr., 27/03, 56/04, 69/04 in 56/05 – v nadaljevanju Odredba) v stečajnih postopkih, začetih pred 1. 10. 2008, še po 1. 10. 2008, 34. člen istega predpisa pa naj bi pravno dosledno določil, da se v "starih" stečajnih postopkih začne z uveljavitvijo ZFPPIPP-A za odmero nagrade in stroškov upravitelja uporabljati Pravilnik. Po oceni Višjega sodišča je mogoče pri navedeni ureditvi o retroaktivnosti razpravljati le glede posamičnih določb ZFPPIPP oziroma ZFPPIPP-A o nagradi upravitelja. Takšna retroaktivnost naj bi bila po 155. členu Ustave dopustna, saj naj ne bi šlo za poseganje v pridobljene pravice. Višje sodišče je poudarilo, da je prejšnja stečajna zakonodaja določala, da dobi stečajni upravitelj pravico do nagrade, ko stečajni senat zaključi stečajni postopek. Po njegovem mnenju bi bilo pravno in praktično nevzdržno, če bi se nagrada upravitelju odmerjala tako, da bi se do 12. 6. 2009 upoštevala Odredba, pozneje pa Pravilnik. Pravnomočnost sklepa o potrditvi predračuna stroškov naj ne bi pomenila, da je bilo hkrati pravnomočno odločeno o nagradi upravitelja. Višje sodišče je tudi zavrnilo pritožbene očitke, da je bila prvotni upraviteljici neupravičeno odmerjena previsoka nagrada. Pravilnik naj tudi ne bi dovoljeval slediti predlogom pritožnika glede znižanja nagrade prvotni upraviteljici oziroma zvišanja nagrade njemu.

2.Pritožnik meni, da 34. člen ZFPPIPP-A dejansko prinaša povratno veljavo določb Pravilnika v stečajne postopke, ki so se lahko začeli davno pred uveljavitvijo ZFPPIPP in ZFPPIPP-A (tako kot konkretni stečajni postopek). V izpodbijanih sklepih naj bi bil Pravilnik uporabljen tudi za naloge upravitelja, izvršene do 12. 6. 2009 – torej retroaktivno. Pritožnik navaja, da je splošno znano pravilo, da se nagrade odmerjajo po pravnem aktu, ki je veljal, ko se je stečajni postopek začel. Samo tako naj bi upravitelj imel možnost oceniti višino nagrade za svoje delo. Po mnenju pritožnika sta sodišči z uporabo Pravilnika posegli v njegove pridobljene pravice.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper izpodbijana sklepa sodišč o nagradi upraviteljev sprejelo v obravnavo (1. točka izreka). O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanima sodnima odločbama kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča o razveljavitvi sklepa Okrožnega sodišča o odmeri nagrade upraviteljema zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo prvo točko izreka tega sklepa na podlagi drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Za sprejem ustavne pritožbe sta se izrekli sodnici Jadek Pensa in Klampfer ter sodnik Mozetič. Ustavno sodišče je sprejelo drugo točko izreka tega sklepa na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič − Horvat in Jan Zobec. Drugo točko izreka sklepa je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

4. 10. 2012

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Dušana Taljata, Tolmin, na seji 4. oktobra 2012

odločilo:

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cpg 198/2010 z dne 7. 4. 2011 in sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 1272/2008 z dne 21. 7. 2010 se razveljavita ter se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sklepom odmerilo nagrado dvema upraviteljema v stečajnem postopku (v nadaljevanju upravitelj), od katerih je eden pritožnik. Oprlo se je na določbe Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, št. 91/08 in 119/08 – v nadaljevanju Pravilnik). Ob upoštevanju dejstva, da je bilo na računu stečajnega dolžnika le še 27.139,81 EUR, je odločilo, da se upraviteljema izplača le sorazmerni del po Pravilniku določene nagrade (pritožniku 3.989,55 EUR). Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Pojasnilo je, da 495. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 – v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da se v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred 1. 10. 2008, po 1. 10. 2008 uporablja (tudi) 103. člen ZFPPIPP, ki določa kriterije za odmero nagrade. To naj bi pomenilo uveljavitev načela, da se za nagrade upraviteljev v stečajih, začetih pred 1. 10. 2008, uporablja nova zakonodaja. Po oceni Višjega sodišča je 31. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09 – v nadaljevanju ZFPPIPP-A)[1] odstranil pravno podlago za nadaljnjo uporabo Odredbe še po 1. 10. 2008, 34. člen istega predpisa pa naj bi pravno dosledno določil, da se v postopkih zaradi insolventnosti, začetih pred 1. 10. 2008, začne z uveljavitvijo ZFPPIPP-A za odmero nagrade in stroškov upravitelja uporabljati Pravilnik. Višje sodišče je povzelo, da ZFPPIPP-A uveljavlja novo ureditev tudi za "stare" stečaje. Po mnenju Višjega sodišča je mogoče pri navedeni ureditvi o retroaktivnosti razpravljati le glede posamičnih določb ZFPPIPP oziroma ZFPPIPP-A o nagradi upravitelja. Takšna retroaktivnost naj bi bila po 155. členu Ustave dopustna, saj naj ne bi šlo za poseganje v pridobljene pravice. Višje sodišče je poudarilo, da je prejšnja stečajna zakonodaja določala, da dobi stečajni upravitelj pravico do nagrade, ko stečajni senat zaključi stečajni postopek. Navedlo je, da bi bilo pravno in praktično nevzdržno, če bi se nagrada upravitelju odmerjala tako, da bi se do 12. 6. 2009 upoštevala Odredba, pozneje pa Pravilnik. Pravnomočnost sklepa o potrditvi predračuna stroškov naj ne bi pomenila, da je bilo hkrati pravnomočno odločeno o nagradi upravitelja. Višje sodišče je tudi zavrnilo pritožbene očitke, da je bila prvotni upraviteljici neupravičeno odmerjena previsoka nagrada. Pravilnik naj niti ne bi dovoljeval upoštevanja predlogov pritožnika glede znižanja nagrade prvotni upraviteljici oziroma zvišanja nagrade njemu.

2.Pritožnik meni, da 34. člen ZFPPIPP-A dejansko prinaša povratno veljavo določb Pravilnika v stečajne postopke, ki so se lahko začeli davno pred uveljavitvijo ZFPPIPP in ZFPPIPP-A (tako kot konkretni stečajni postopek). V izpodbijanih sklepih naj bi bil Pravilnik uporabljen tudi za naloge upravitelja, izvršene do 12. 6. 2009 – torej retroaktivno. Pritožnik navaja, da bi moralo veljati splošno znano in običajno pravilo, da se nagrade odmerjajo po pravnem aktu, ki je veljal, ko se je stečajni postopek začel. Samo tako naj bi upravitelj imel možnost oceniti višino nagrade za svoje delo. Pritožnik trdi, da ima vsak državljan pravico vnaprej vedeti, s kakšnimi merili se bosta ocenjevala njegova delo in uspeh. Po mnenju pritožnika sta sodišči z uporabo Pravilnika posegli v njegove pridobljene pravice, ker Pravilnik povratno ureja odmere nagrad, tudi za stečajne postopke, ki so tekli več let pred njegovo uveljavitvijo. Ta kršitev naj bi temeljila na 34. členu ZFPPIPP-A, ki omogoča povratno veljavnost predpisa in posega v pridobljene pravice pritožnika. Poleg navedenega pritožnik navaja še, da je tudi ob uporabi Pravilnika upravičen do višje nagrade.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-919/11 z dne 5. 6. 2012 sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o tem obvestilo Višje sodišče v Kopru. V skladu z drugim odstavkom navedenega člena ZUstS je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni stranki, tj. prvotni upraviteljici v zadevnem stečajnem postopku, ki na ustavno pritožbo ni odgovorila.

B.

4.Pritožnik zatrjuje, da izpodbijana sklepa temeljita na protiustavni retroaktivni uporabi Pravilnika, kar določa 34. člen ZFPPIPP-A, ki naj bi bil tudi protiustaven. Pritožnik tudi opozarja, da so bila vsa dejanja v zadevnem stečajnem postopku opravljena do februarja 2009.[2] Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-185/10, Up-1409/10 z dne 2. 2. 2012 (Uradni list RS, št. 23/12) ponovilo stališče iz ustaljene ustavnosodne presoje, da odločitev o protiustavnosti zakona vpliva na odločitev o ustavni pritožbi tako, da se izpodbijane sodne odločbe razveljavijo, tudi tedaj, ko Ustavno sodišče ugotovi neskladnost zakona, na katerem temeljijo, z določbami Ustave, ki ne urejajo neposredno človekovih pravic.

5.Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-185/10, Up-1409/10 razveljavilo 34. člen ZFPPIPP-A,[3] kolikor se je nanašal na Pravilnik in na opravila upravitelja, na katera ZFPPIPP veže pravico do nagrade upravitelju, opravljena pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A. Za čas do drugačne zakonske ureditve je za odmero nagrade upravitelju za navedena opravila določilo smiselno uporabo Odredbe. Ta odločitev Ustavnega sodišča temelji na presoji, da je 34. člen ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na opravila upravitelja, opravljena pred njegovo uveljavitvijo, učinkoval tako, da je za nazaj posegal v pravna dejstva, ki so bila izvršena v času veljavnosti prejšnje pravne norme. Opravila, ki so jih upravitelji opravili pred 13. 6. 2009, so bila namreč dejansko izvršena še pred uveljavitvijo ureditve po 34. členu ZFPPIPP-A, zaradi te ureditve pa se je zanje uporabljal Pravilnik in ne več Odredba. Zakonodajalec je v vseh teh primerih z učinkom za nazaj posegel v pravila za odmero nagrad upraviteljev za opravila v stečajnih postopkih, začetih pred 1. 10. 2008, ki so bila izvršena v času veljavnosti prejšnje norme. Ustavno sodišče je nadaljevalo z ugotovitvijo, da je 34. člen ZFPPIPP-A v spornem delu retroaktivno določal uporabo vsakokrat veljavnega podzakonskega predpisa, tudi podzakonskih predpisov, ki bodo šele uveljavljeni v prihodnosti. Ocenilo je, da je že samo retroaktivno zakonsko odkazilo na retroaktivno uporabo podzakonskega predpisa v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave. Ker je takšna ureditev protiustavna, namreč ni pomembno, ali so izpolnjeni nadaljnji pogoji za morebitno dopustnost retroaktivne veljavnosti zakona iz drugega odstavka 155. člena Ustave (javna korist, varstvo pridobljenih pravic).

6.Odločbo št. U-I-185/10, Up-1409/10 je Ustavno sodišče sprejelo po izdaji in pravnomočnosti izpodbijanih sklepov. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se po 44. členu ZUstS sicer ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Vendar učinkuje razveljavitev zakona tudi na pravnomočno urejena pravna razmerja, če je bila zoper posamični akt pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno.[4] Pritožnik mora zato, da razveljavitev zakona učinkuje tudi v njegovem že pravnomočno urejenem pravnem razmerju, protiustavnost ureditve zatrjevati že v postopkih pred rednimi sodišči – to je pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep Okrožnega sodišča tudi storil. Ker so za to izpolnjeni ustrezni pogoji, delna razveljavitev 34. člena ZFPPIPP-A z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-185/10, Up-1409/10 učinkuje tudi v postopku s to ustavno pritožbo.

7.Sodišči sta v izpodbijanih sklepih pritožniku odmerili nagrado za delo v stečajnem postopku družbe Goriška livarna, p. o., Nova Gorica, ki se je začel pred 1. 10. 2008, za opravila, izvršena pred 13. 6. 2009, na podlagi razveljavljenega dela 34. člena ZFPPIPP-A in na podlagi Pravilnika, torej na podlagi dela zakonske določbe, ki je v neskladju z drugim odstavkom 155. člena Ustave retroaktivno določal retroaktivno uporabo podzakonskega predpisa za določitev nagrade upravitelja v stečajnem postopku, začetem pred 1. 10. 2008. Zato je Ustavno sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Korpič – Horvat in sodnik Petrič.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]Določba je črtala tedaj veljavni tretji odstavek 499. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07), ki se je glasil: "Predpisi iz 6. do 9. točke prvega odstavka tega člena se tudi po 1. oktobru 2008 uporabljajo za odmero nagrade upravitelju v postopkih iz drugega odstavka 493. člena tega zakona." Po vsebini je šlo za odkazilo na to, da se v "starih" insolvenčnih postopkih (začetih pred 1. 10. 2008) tudi po tem datumu za odmero nagrade upravitelju uporablja Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem (Uradni list RS, št. 16/02, 18/02 – popr., 27/03, 56/04, 69/04 in 56/05 – v nadaljevanju Odredba).

[2]Torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A (13. 6. 2009).

[3]Določba se glasi: "Za odmero nagrade in stroškov upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, ki se je začel pred 1. 10. 2008, se začne z uveljavitvijo tega zakona uporabljati predpis iz 2. in 3. točke 114. člena zakona." Ta predpis je sedaj Pravilnik.

[4]Primerjaj z odločbo št. Up-295/97 z dne 13. 10. 1999 (OdlUS VIII, 294).