Jedro

Odločilno je, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti) nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.

Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveljavijo pravni učinki Sporazuma o delitvi premoženja z dne 6. 12. 2016 - notarski zapis opr. št. SV-000/2016,1 ki sta ga sklenila A. A.2 in njegova zunajzakonska partnerica (toženka), s katerim je stečajni dolžnik na toženko neodplačno prenesel lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 6/0 k. o. X skupaj s stavbo, ki stoji na tej parceli3 in na plovilu - motornem čolnu, reg. označba ..., znamke ... (z motorjem ...), letnik 2015, v razmerju med stečajnim dolžnikom in toženko (1), da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na toženko neveljavna in se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje stanje tako, da se izbriše lastninska pravica, ki je vknjižena v korist toženke in se znova vpiše lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika (2), da je vknjižba lastninske pravice na plovilu na toženko neveljavna in se v slovenskem ladijskem registru vzpostavi prejšnje stanje tako, da se izbriše lastninska pravica, ki je vknjižena v korist toženke in se znova vpiše lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika (3) in da mora toženka v roku petnajstih dni izprazniti nepremičnino, vključno s stavbo, ki stoji na nepremičnini in motorni čoln ter ju prosto oseb in stvari izročiti v stečajno maso v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2018, ki se vodi nad dolžnikom, tako, da oboje izroči upravitelju N. N. (4).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporazum nima pravnega učinka, ker v njem ni zajeto vse premoženje, ki je predstavljalo skupno premoženje toženke in stečajnega dolžnika in ker je bil sporazum sklenjen iz razloga, da tožnica ne bi dosegla poplačila svoje terjatve, saj iz podatkov o vrednosti premoženja, ki je bilo predmet sporazuma, izhaja, da premoženje ni bilo razdeljeno v enakih deležih v skladu z zakonsko domnevo iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (v nadaljevanju ZZZDR). V sporazumu sta toženka in stečajni dolžnik razpolagala s posebnim premoženjem stečajnega dolžnika, toženka pa je trdila, da je njen delež na skupnem premoženju (le) 40 %. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje zaključilo, da so izkazane predpostavke iz 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Toženka je tudi ožje povezana oseba, zato subjektivni pogoj ni predpostavka za izpodbojnost pravnega dejanja (drugi odstavek 391. člena ZFPPIPP).

3. Toženka v pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da sporazum nima pravnega učinka, ker v njem ni zajeto vse skupno premoženje toženke in stečajnega dolžnika. ZZZDR v 58. in 59. členu zakoncema omogoča, da ob koncu ali med trajanjem zakonske zveze razdelita skupno premoženje. Že iz teh določb izhaja, da je možno razdeliti premoženje le delno, saj lahko zakonca, ki premoženje razdelita že za časa trajanja zakonske zveze, tudi po sklenitvi sporazuma še pridobivata skupno premoženje.4 Položaj upnikov se z razdelitvijo skupnega premoženja ni poslabšal, ker upniki ne morejo poseči na skupno premoženje zaradi poplačila svoje terjatve, dokler deleži na skupnem premoženju niso določeni. Zunajzakonska partnerja nista imela namena, da bi s sporazumom oškodovala upnike, ker je razdelitev skupnega premoženja zakonsko nujni predpogoj, da upniki lahko posežejo na to premoženje. Iz tega razloga ni izpolnjen objektivni pogoj iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Stranki sporazuma sta ga razdelili v razmerju 80:20 v korist stečajnega dolžnika, kar pomeni bistveno večji delež v korist stečajnega dolžnika, kot ga določa zakonska domneva. Sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih je ugotovilo, da je bil sporazum sklenjen z namenom, da se prepreči poplačilo tožničine terjatve do stečajnega dolžnika. Tožnica za te trditve razen dokaza, da sta zakonca sklenila sporazum le enajst dni po izdaji davčne odločbe, ni priložila nobenega drugega dokaza. Toženka je celo darilo v višini 300.000,00 EUR, ki ga je prejel stečajni dolžnik, pripoznala, kot njegovo posebno premoženje, čeprav sodna praksa šteje pomoč oziroma darilo sorodnikom kot prispevek, ki je dan zakoncema po enakih deležih. Toženka je zatrjevala, da je njen delež na skupnem premoženju 345.827,33 EUR. Skladno z navedenim, sta se toženka in stečajni dolžnik sporazumela, da nekateri deli skupnega premoženja ostanejo v formalni lasti stečajnega dolžnika in sicer lastniški delež v družbi K. d.o.o. in nepremičnine v D., delež v družbi V. d.o.o. pa pripade toženki, s tem, da sta uredila tudi prepis nepremičnine parc. št. 6/0 in plovila na toženko. Sodišče ni ugotavljalo, kaj spada v skupno premoženje. Obravnavalo ni niti denarnega prejemka v višini 1.076.466.50 EUR, ki predstavlja bistveni del skupnega premoženja. Sodišče je zato zmotno ugotovilo, da je sporazum neodplačni pravni posel. Nepremičnina predstavlja posebno premoženje stečajnega dolžnika, toženka pa se je posvetila gradnji na tej nepremičnini. V zvezi s temi dejstvi je toženka predlagala lastno zaslišanje, kar je sodišče neutemeljeno zavrnilo. Ni pravilna ugotovitev, da je sporazum vplival na položaj tožnice glede njenega poplačila iz stečajne mase stečajnega dolžnika, kajti za poplačilo tožnice so ves čas obstajali drugi deli premoženja, ki bi zadoščali za poplačilo. Gre za premoženje v višini 1.076.466.50 EUR, ki ga tožnica v svojem postopku z odločbo z dne 25. 11. 2016 za leto 2015 odkrila in ga obdavčila. Sodba v tem delu nima razlogov. Nobene pravne podlage ni, da je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku, da mora toženka izprazniti nepremičnino in plovilo ter oboje izročiti stečajnemu upravitelju. Tudi če bi sodba postala pravnomočna, bi premoženje znova postalo skupno premoženje zakoncev in do razdelitve tega premoženja bi toženka imela pravico živeti v svoji hiši. Tožnica tudi nima pravnega interesa za izselitev toženke. Pravni interes ima lahko stečajni upravitelj, ki pa ni stranka tega postopka.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju, in nato zahteva izvršbo na ta delež (prvi odstavek 57. člena ZZZDR). Zmotna pa je pritožbena teza, da s sklenitvijo Sporazuma zunajzakonska partnerja nista mogla oškodovati upnikov, ker je takšno dejanje v njihovo korist, ker je stečajni dolžnik pridobil izključno lastninsko pravico na delu tega premoženja. Tak sporazum je lahko v korist upnikov, če je bilo premoženje razdeljeno glede na njune dejanske prispevke k ustvarjanju, ohranitvi in zmanjšanju skupnega premoženja (glej drugi odstavek 59. člena ZZZDR), s tem, da je stečajni dolžnik razpolagal tudi s svojim posebnim premoženjem, zato je odločilno, ali je toženka s sporazumom prejela glede na njen prispevek k ustvaritvi skupnega premoženja neenakomerno večji delež, kot ji pripada, glede na delež, ki je na skupnem premoženju pripadal stečajnemu dolžniku, ob upoštevanju tudi vrednosti njegovega posebnega premoženja, ki je bil predmet razpolaganja v Sporazumu. Če je odgovor pritrdilen, se je s Sporazumom zmanjšala čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika, kar pomeni, da bodo drugi upniki lahko prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno. Ob tej predpostavki je izpolnjen objektivni element za izpodbijanje pravnih učinkov Sporazuma, kot to določa 1. tč. prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP. Odločilno je torej, ali je stečajni dolžnik razpolagal s svojim posebnim premoženjem in deležem na skupnem premoženju na način, da je bila vzpostavljena neekvivalenca pri prevzemanju pravic in obveznosti iz Sporazuma v njegovo škodo. Upnikom je namreč treba zagotoviti enake možnosti poplačila. In prav temu so namenjene določbe ZFPPIPP, ki dolžniku (po nastanku insolventnosti)5 nalagajo posebne zapovedi in prepovedi.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do odločilnih dejstev, ki jih je toženka navajala v zvezi z vrednostjo posebnega premoženja stečajnega dolžnika in glede deležev toženke in stečajnega dolžnika na skupnem premoženju. Toženka je v navedbah ocenila njen delež na skupnem premoženju v višini 345.827,33 EUR, kar naj bi vrednostno ustrezalo premoženju, ki ga je dobila s Sporazumom. Navedla je vrednost daril, ki jih je prejel stečajni dolžnik in vrednost skupnega premoženja po posameznih postavkah, ki jih je določno opredelila v tabeli, ki jo je imenovala „rekapitulacija posameznih številk in zneskov“, navedla je tudi, da sta toženka in stečajni dolžnik upoštevala vrednost premoženja kot celote, ki ga je davčni organ ocenil v višini 1.067.466,50 EUR. Do teh trditev, čeprav so lahko (povsem) neutemeljene, se sodišče prve stopnje ni opredelilo, s tem, da je tudi neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje toženke, ki je bil predlagan prav v zvezi z dokazovanjem teh dejstev. Sodišče prve stopnje je glede posebnega premoženja stečajnega dolžnika dokazno oceno oprlo le na listine,6 glede skupnega premoženje se določno ni opredelilo. Naloga sodišča prve stopnje v novem sojenju je, da se opredeli do toženkinih trditev tudi glede „rekapitulacije posameznih zneskov“ v zvezi s skupnim in posebnim premoženjem, kar pa ne pomeni, da se morda ne bo znova potrdila ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sporazum sklenjen v škodo upnikov.

8. Toženka je v pritožbi navedla, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih trditev, da so za poplačilo tožničine terjatve obstajali „drugi deli premoženja stečajnega dolžnika“, ki bi zadoščali za poplačilo. Trditve toženke pred sodiščem prve stopnje so bile, da je stečajni dolžnik tudi po sklenitvi Sporazuma imel premoženje in da je bil stečaj nad stečajnim dolžnikom uveden dve leti po sklenitvi Sporazuma. Te trditve pa so terjajo odgovor, ali je bil stečajni dolžnik ob sklenitvi sporazuma insolventen. Dolžnikova insolventnost takrat, ko je bilo opravljeno izpodbojno pravo dejanje, je osnovni pogoj za njegovo izpodbojnost.7

9. Pritožba tudi utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov in pravne podlage, na podlagi katere je toženki naložilo, da izprazni nepremičnino in plovilo ter oboje izroči stečajnemu upravitelju.

10. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da Sporazum nima pravnega učinka med toženko in stečajnim dolžnikom že iz razloga, ker toženka in stečajni dolžnik nista razdelila celotnega skupnega premoženja. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 130/2017 pojasnilo, „da je med zakonci (in zunajzakonskimi partnerji) možna sklenitev dogovora, s katerim se skupno premoženje razdeli le deloma.“8

11. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in prič, vpogledalo je le listine, v sodbi se tudi ni opredelilo do odločilnih dejstev, kar opredeljeno izpodbija pritožba, zato pritožbeno sodišče v tem primeru ne more (ne sme) dopolnjevati dejanskega stanja, kot to dopušča (nalaga) pritožbenemu sodišču prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj bi bila v nasprotnem kršena pravica stranke do pritožbe. Z novim sojenjem pred sodiščem prve stopnje tudi ne bo kršena pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (glej drugi odstavek 355. člena ZPP). Iz teh razlogov se je pritožbeno sodišče odločilo, da izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 V nadaljevanju Sporazum. 2 V nadaljevanju stečajni dolžnik. 3 V nadaljevanju nepremičnina. 4 Pritožba se sklicuje na sodbi VSRS II Ips 54/2017 in II Ips 130/2017. 5 Glej tudi 8. tč. obrazložitve tega sklepa. 6 Podrobneje glej 17. tč. sodbe sodišča prve stopnje. 7 VSRS sklep III Ips 122/2015; glej še III Ips 93/2014 in II Ips 230/2018. 8 Glej tudi sodbi VSRS II Ips 40/2010 in II Ips 54/2017.