Jedro

Po presoji sodišča je tožena stranka z odločbo št. Bpp ... z dne ... odobrila brezplačno pravno pomoč upravičencu A.A. za zastopanje tako v socialnem sporu kot v delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, vendar vedno le na prvi stopnji. Pravilno je zato stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožniku ni mogoče priznati plačila stroškov za sestavo pritožbe na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožena stranka izdala pod opr. št. Bpp ... z dne ... .

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnika za plačilo stroškov sestave pritožbe v zadevi, ki se je vodila pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani opr. št. I Pd .... Tožena stranka v svoji obrazložitvi navaja, da je tožnik 21. 3. 2003 predložil napotnico opr. št. Bpp ..., ki je bila namenjena za priglasitev stroškov za pravno svetovanje in zastopanje upravičenca po odvetniku pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v delovnem sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja zoper firmo BBB d.o.o. Tožnik je v napotnici priglasil stroške za pritožbo z dne 17. 3. 2003 zoper sodbo tega sodišča opr. št. I Pd ... . Tožena stranka navaja, da ugotavlja, da je predlog za plačilo stroškov za pritožbo neutemeljen. Upravičencu do brezplačne pravne pomoči A.A. je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje v delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani na prvi stopnji. V skladu z Zakonom o pravdnem postopku se postopek na prvi stopnji konča z izdajo in razglasitvijo sodbe. Postopek v zvezi s pritožbo pa je postopek, ki se vodi na drugi stopnji. Upravičencu je bila z navedeno odločbo dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi, ki se je vodila pod opr. št. I Pd ... zgolj na prvi stopnji, zato odvetniku ni mogoče priznati stroškov sestave pritožbe zoper sodbo I Pd ... z dne ... iz naslova brezplačne pravne pomoči. Postopek na prvi stopnji se je v zadevi končal z izdajo sodbe dne .... . V primeru, da bi upravičenec želel brezplačno pravno pomoč tudi v postopku v zvezi s pritožbo, bi za to moral vložiti posebno prošnjo. Takšne prošnje ni vložil in sodišče o njej tudi ni moglo odločati, zato upravičenec ni imel odobrene brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku. Stroški, ki jih je odvetnik priglasil, zato niso stroški brezplačne pravne pomoči in jih bo moral odvetnik uveljavljati v skladu z Zakonom o pravdnem postopku in odvetniško tarifo. Tožena stranka je zato predlog za povrnitev stroškov zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka tožnikov predlog zavrnila iz povsem neutemeljenih razlogov in pri tem sprejela nesprejemljiva stališča. Navaja, da dejanske obrazložitve odločba praktično ne vsebuje. Sprejemljiva je ugotovitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do plačila stroškov sestave pritožbe v skladu z nudeno brezplačno pravno pomočjo. Tožena stranka mogoče očita tožniku samovoljo, ko je v interesu varovanja pravnih koristi ter v skladu z ustavno pravico stranke do vložitve pravnega sredstva vložil pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. Dejstvo je, da se postopek na prvi stopnji konča z izdajo in razglasitvijo sodbe, sodba pa v tej zadevi ni bila razglašena. Pisni odpravek sodbe je bil vročen izključno tožniku, nikakor pa ne stranki, ki ji je tožena stranka odobrila brezplačno pravno pomoč. O vročeni sodbi stranka ni bila obveščena. Ob upoštevanju kratkega osemdnevnega roka za vložitev pritožbe tožnik kot pravni zastopnik na podlagi nesprejemljivega stališča tožene stranke sploh ne bi smel vložiti pritožbe, ker za kaj takega sploh ni razpolagal s pooblastilom. Po stališču tožene stranke se postopek za stranke, ki jim je nudena brezplačna pravna pomoč, dejansko konča na prvi stopnji brez vsakršne pravice do vložitve pritožbe. Tožnik opozarja na kodeks odvetniške etike in na visoko stopnjo moralne osveščenosti, ki vodita h korektnemu zastopanju strank. Toženi stranki pa mora biti jasno, da ji s tem, ko stranki nudi brezplačno pravno pomoč, ne sme odrekati pravice do vložitve pravnega sredstva. Tožena stranka od upravičenca do brezplačne pravne pomoči nekorektno, neobjektivno in pavšalno zahteva nemogoče, da v osemdnevnem pritožbenem roku za vložitev pritožbe zoper sodno odločbo, ki mu sploh ni bila vročena, vloži posebno prošnjo za nudenje brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku. Tožnik navaja, da to predstavlja izključno birokratski pristop k stvari, ki pa s samo stroko nima ničesar skupnega. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno in ni obrazloženo iz katerega razloga tožniku niso priznani dejansko nastali stroški za sestavo pritožbe, zato odločba ni sprejemljiva. Tožnik poudarja, da je potrebno upoštevati dejstvo korektnega pravnega varovanja, kar mora biti brez dvoma osnovna obveznost pravnih zastopnikov strank, katerim je odobreno nudenje brezplačne pravne pomoči. Ker je tožba tožnika utemeljena, mu mora tožena stranka povrniti tudi stroške sodnega postopka na podlagi 1. odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), ker gre za grob poseg v ustavne pravice tožnika. Zaradi nujnosti popolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zaslišanja tožnika predlaga tožnik, da se opravi glavna obravnava in da sodišče odločbo tožene stranke spremeni tako, da se predlogu tožnika za plačilo stroškov sestave pritožbe ugodi oziroma podrejeno, da se ta kot nezakonita v celoti odpravi in razveljavi in jo nadomesti sodba Upravnega sodišča RS. Hkrati tožnik predlaga, da mu tožena stranka povrne nastale stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izrek njene odločbe jasen in iz njega točno izhaja, da je tožena stranka zavrnila predlog tožnika za plačilo stroškov za sestavo pritožbe v zadevi, ki se je vodila pod opr. št. I Pd .... Tožena stranka je tudi obrazložila svoje stališče, saj je iz odločbe razvidno, da je bil predlog tožnika zavrnjen, ker je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči v skladu z 28. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZBPP) dodeljena brezplačna pravna pomoč za sestavo tožbe in zastopanje v navedenem delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani na prvi stopnji. Upravičencu je bila z odločbo opr. št. Bpp ... z dne ... dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani vodila pod opr. št. I Pd ... le za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji. Postopek se je končal s sodbo z dne .... V primeru, da bi upravičenec želel brezplačno pravno pomoč tudi v pritožbenem postopku, bi za to moral vložiti novo prošnjo, česar pa ni storil in tožena stranka o tem tudi ni mogla odločati. Tožena stranka zaradi tega dejansko ni imela podlage, da bi ugodila predlogu tožnika za plačilo stroškov sestave pritožbe. Tožena stranka tudi ugotavlja, da je nesporno dejstvo, da je bila sodba opr. št. I Pd .... vročena tožniku kot pooblaščencu upravičenca. Kdaj in na kakšen način je tožnik o sodbi obvestil upravičenca, pa je stvar odnosa med odvetnikom in upravičencem. Nadalje še navaja, da ni odrekla upravičencu pravice do vložitve pravnega sredstva in da ne more slediti navedbam tožnika, da upravičenec v roku osmih dni, kolikor je rok za pritožbo, ne bi mogel zaprositi in tudi dobiti brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v takih in podobnih primerih, ko je bil rok za vložitev pravnega sredstva osem dni, odločala že velikokrat in prosilcem tudi odobrila brezplačno pravno pomoč, zato iz svoje prakse ugotavlja, da je v roku osmih dni povsem možno s strani odvetnika obvestiti stranko o izidu sodnega postopka, le-ta pa lahko v primeru, da se odloči za pritožbo, tudi vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka mu v skladu z določilom 36. člena ZBPP ne glede na določbe o pogojih in postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči nemudoma odobri brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev pritožbe (nujna brezplačna pravna pomoč). Tožena stranka predlaga, da se zahtevek tožnika zavrne kot neutemeljen.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je tožena stranka upravičencu A.A. odobrila brezplačno pravno pomoč za zastopanje v socialnem sporu št. Ps ... na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani na prvi stopnji in za sestavo tožbe in zastopanje v delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani na prvi stopnji, za nudenje brezplačne pravne pomoči je določila D.D., odvetnika v Ljubljani, tožnika. Z napotnico z dne ... je tožena stranka pod točko 3 navedla kratko oznako zadeve, za katero je odobrena brezplačna pravna pomoč in to je sestava tožbe pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani na prvi stopnji v delovnem sporu zaradi prenehanja delovnega razmerja zoper BBB d.o.o. Iz upravnega spisa izhaja, da so bili priznani stroški odvetnika s sklepom z dne ... in s sklepom z dne ..., iz obrazložitve obeh sklepov izhaja, da gre za stroške odvetnika za opravljeno delo pred sodiščem prve stopnje.

Po presoji sodišča je tožena stranka z odločbo št. Bpp ... z dne ... odobrila brezplačno pravno pomoč upravičencu A.A. za zastopanje tako v socialnem sporu kot v delovnem sporu pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, vendar vedno le na prvi stopnji. Pravilno je zato stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožniku ni mogoče priznati plačila stroškov za sestavo pritožbe na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki jo je tožena stranka izdala pod opr. št. Bpp ... z dne ... . Iz odločbe Bpp ... z dne ...nedvoumno izhaja, da je odobrena brezplačna pravna pomoč upravičencu le za postopek na prvi stopnji in ne za pritožbeni postopek na drugi stopnji. Sodišče se pridružuje stališču tožene stranke v odgovoru na tožbo, da bi moral upravičenec za nudenje brezplačne pravne pomoči na drugi stopnji zaprositi za nujno brezplačno pravno pomoč v smislu 1. odstavka 36. člena ZBPP. Tožnik v tožbi poudarja, da je pritožbeni rok le osem dni, da je bila sodba vročena njemu in da upravičenec z njo ni bil seznanjen. Vendar ravno za takšne primere je zakonodajalec predvidel nujno brezplačno pravno pomoč, tožnik pa ne zanika oziroma ne izpodbija navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč tožena stranka reši v nekaj dneh. Ker iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno izhaja, da se ta dodeljuje za zastopanje na prvi stopnji in tožnik tudi ne ugovarja pravilnemu stališču tožene stranke, da se postopek pred sodiščem prve stopnje konča z izdajo oziroma vročitvijo sodbe, bi se moral tako upravičenec kot tožnik zavedati te omejitve in upoštevati, da v primeru negativne sodne odločbe, da je za sestavo pritožbe oziroma za zastopanje na drugi stopnji potrebna nova prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča ne more biti govora o tem, da se s takšnim postopkom upravičencu odreka pravno sredstvo, ker v kolikor upravičenec to želi, lahko vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo pritožbe. Iz odločbe tožene stranke št. Bpp ... z dne ... jasno izhaja obseg dodelitve brezplačne pravne pomoči upravičencu, zato bi se moral upravičenec tega zavedati oziroma bi ga moral odvetnik (v konkretnem primeru tožnik) na to opozoriti.

Sodišče je odločilo na podlagi 3. odstavka 56. člena v zvezi z 2. odstavkom ZUS. Tožnik je predlagal, da se opravi glavna obravnava, ki jo je sodišče razpisalo za 18. 2. 2005. Nato je tožnik pisno predlagal, da se opravi obravnava v njegovi odsotnosti, enako je predlagal tudi državni pravobranilec, vabilo za pooblaščenca tožnika in toženo stranko pa je bilo izkazano pravočasno, vendar na obravnavo dne 18. 2. 2005 ni pristopil nihče. Ker na obravnavo ni prišla nobena od strank, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (3. odstavek 56. člena ZUS).

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.