Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno določilo 30 dnevni rok za izdajo nove odločbe, s katero bo tožena stranka odločila o višini otroškega dodatka (2. odstavek 82. člena ZDSS-1).

Rok, kot ga je sodišče prve stopnje določilo v III. točki izreka za izplačilo priznanega otroškega dodatka (v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe), ne more poteči še pred izdajo odločbe, s katero bo odločeno o višini otroškega dodatka. Glede tega roka je potrebno uporabiti določbo 37.a člena ZUPJS, v kateri je določeno, da se odločba, s katero se odloči o pravici (kar vključuje tudi odmero) po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi. V 2. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da je odločba iz 1. odstavka navedenega člena izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in besedilo „v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe“ nadomestilo z besedilom „z dnem izvršljivosti odločbe“.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se besedilo „v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe“ nadomesti z besedilom „z dnem izvršljivosti odločbe“.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 1. 2014 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 7. 2013 (I. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da ima tožnica od 1. 5. 2013 do 31. 1. 2014 pravico do otroškega dodatka, o višini katerega bo odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Toženi stranki je naložilo, da tožnici v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe izplača s to sodbo priznani otroški dodatek v višini, kot bo odmerjen s posebno odločbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva, ko bi posamezen mesečni znesek otroškega dodatka moral biti izplačan, do plačila (II. in III. točka izreka). Toženi stranki je tudi naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.

2. Zoper II. in III. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da sodišče ni obrazložilo odločitve glede zakonskih zamudnih obresti oziroma teka zakonskih zamudnih obresti od z izpodbijano sodbo priznanega otroškega dodatka, kar predstavlja kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Poleg tega pa je III. točka izreka izpodbijane sodbe v nasprotju z II. točko izreka, saj je v II. točki izreka toženi stranki določen 30 dnevni rok od pravnomočnosti izpodbijane sodbe za odločitev o višini otroškega dodatka, v III. točki izreka pa izpodbijana sodba nalaga toženi stranki, da je dolžna tožnici v 15 dneh od pravnomočnosti izpodbijane sodbe izplačati s to sodbo priznani otroški dodatek. To pa pomeni, da II. točka izreka nalaga toženi stranki, da izplača otroški dodatek še preden odloči o njegovi višini, za kar pa ni pravne podlage. Tudi v tem primeru gre za kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izrek nasprotuje samemu sebi. Točka III izreka tudi ni izvršljiva glede teka zakonskih zamudnih obresti, saj zapadlost ni konkretizirana.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Pritožba pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na določitev roka, v katerem mora tožena stranka tožnici izplačati priznani otroški dodatek. Sodišče je namreč v II. točki toženi stranki naložilo, da s posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe odloči o višini otroškega dodatka, v III. točki pa je določilo 15 dnevni rok, ki teče od pravnomočnosti sodbe. V tem roku pa bi morala tožena stranka tožnici že izplačati priznani otroški dodatek v višini, kot bo šele odmerjen s posebno odločbo.

5. Sodišče je pravilno v II. točki izreka določilo 30 dnevni rok za izdajo nove odločbe, s katero bo tožena stranka odločila o višini otroškega dodatka. Taka odločitev je skladna z določbo 2. alineje 1. odstavka 82. člena v zvezi z 2. odstavkom istega člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004). V 2. alineji 1. odstavka 82. člena ZDSS-1 je namreč določeno, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, lahko, ne glede na določbo 2. odstavka 81. člena zakona izpodbijani upravni akt odpravi, odloči o podlagi tožbenega zahtevka in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta o višini tožbenega zahtevka, če bi bilo ugotavljanje višine pred sodiščem dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Skladno z 2. odstavkom istega člena v tem primeru mora tožena stranka izdati nov upravni akt v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe.

6. Rok, kot ga je sodišče določilo v III. točki izreka za izplačilo priznanega otroškega dodatka pa nikakor ne more poteči še pred izdajo odločbe, s katero bo odločeno o višini otroškega dodatka. Glede tega roka je potrebno uporabiti določbo 37.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji), kjer je določeno, da se odločba, s katero se odloči o pravici (kar vključuje tudi odmero) po tem zakonu, vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi. V 2. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da je odločba iz 1. odstavka navedenega člena izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP poseglo v III. točko izreka in besedilo „v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe“ nadomestilo z besedilom „z dnem izvršljivosti odločbe“.

8. Pritožba pa je neutemeljena v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu zakonskih zamudnih obresti. V sporni zadevi je sodišče odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in tožnici priznalo otroški dodatek za čas od 1. 5. 2013 do 31. 1. 2014. To pa pomeni, da če bi bila odločitev tožene stranke pravilna, bi bil otroški dodatek tožnici izplačan z dnem izvršljivosti odločbe CSD št. ... z dne 11. 7. 2013. Navedena odločba je postala izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju (2. odstavek 37.a člena ZUPJS), saj skladno z 2. odstavkom 38. člena istega zakona pritožba ne zadrži izvršitve. Iz oznake na odločbi, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa izhaja, da je bila odločba z dne 11. 7. 2013 odpremljena 12. 7. 2013. Tožena stranka je tako z izplačilom otroškega dodatka v zamudi od navedenega dne dalje. V tem primeru je izkazan dejanski stan po 1. odstavku 378. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji), kjer je določeno, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Omenjeno izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča(1). Denarni prejemki iz 5. člena ZUPJS (torej tudi otroški dodatek) se izplačujejo mesečno. Zapadlost je torej konkretizirana že v materialnem predpisu.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo, kot je to razvidno iz izreka te sodbe. V preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 353. člena ZPP v nespremenjenem izpodbijanem delu (II. in III. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Glej Psp 376/2014 z dne 20. 11. 2014