Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sta tožnik in njegova žena brezposelna, ker nimata premoženja, ker tožnik ni upravičen do denarnega nadomestila, ker je (bil) edini prihodek družine denarna socialna pomoč v znesku 87.044,00 SIT mesečno, upoštevaje vrednost spornega predmeta 2.063.688,00, so izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po določbah prvega in petega odstavka 168. člnea ZPP.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila stroškov postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za oprostitev stroškov postopka zavrnilo.
Zoper sklep se tožnik pravočasno pritožuje zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev stroškov ugodi. Navaja, da sklep ne izhaja iz dejanskih podatkov, temveč predvideva, da naj bi tožnik imel neke dohodke, ki pa jih očitno skriva. Temu pa ni tako. Tožnik ni nikoli zatrjeval, da je lastnik stanovanjske hiše, kar prav tako tudi ne izhaja iz podatkov v spisu. Zelo vprašljivo je, ali bi si tožnik res lahko poiskal delo. Splošno znano je, da 46 let starega človeka v današnjih časih ravno ne vabijo v službo. Tožnik bi si z veseljem poiskal službo, če bi jo lahko dobil. Tožnik je brezposeln in tudi ne prejema denarnega nadomestila.
Pritožba je utemeljena.
Napačna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik navajal, da je lastnik stanovanjske hiše, v kateri živi z družino. V predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka je zatrjeval, da nima premoženja (list. št. 58), v vlogi list. št. 65 pa je pojasnil, da živi v hiši svojih otrok. Tudi iz dopisa Centra za socialno delo Grosuplje (list. št. 61) izhaja, da je tožnik v svoji vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči navajal, da je lastnica hiše, v kateri živi, njegova hčerka. Ni torej sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je (tudi) v tožnikovem primeru uradna evidenca, ki izkazuje, da tožnik nima premoženja, nepopolna, če sam navaja, da je lastnik stanovanjske hiše. Po stanju ob odločanju sodišča prve stopnje, je torej potrebno upoštevati, da tožnik nima premoženja. Ostale ugotovitve sodišča prve stopnje so: da je tožnik brez dela že od junija 2001; da ni upravičen do denarnega nadomestila; da tudi tožnikova žena ni zaposlena; da sta otroka polnoletna; da je hči do oktobra 2003 dobivala otroški dodatek, nato pa ji je bilo izplačilo ustavljeno, ker ni predložila potrdila o šolanju; da je bila družini za čas od vključno septembra do novembra 2003 odobrena denarna socialna pomoč v mesečnem znesku
87.044,00 SIT.
Ob teh dejstvih je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka zavrne.
Sodišče oprosti plačila stroškov postopkov stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine; pri odločanju mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani (1. in
5. odstavek 168. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ob izkazanem dejstvu, da ne tožnik in ne njegova žena nimata nikakršnega premoženja in da je (bil) njun edini prihodek denarno nadomestilo v višini 87.000,00 SIT mesečno (če se preživljanja polnoletnih otrok ne upošteva), upoštevaje vrednost spornega predmeta, je edino mogoče zaključiti, da tožnik plačila stroškov tega postopka (2. odstavek
168. člena ZPP) ne zmore brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine (najmanj še svoje žene). Takšnega zaključka ne more spremeniti pavšalna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi si tožnik že moral poiskati novo zaposlitev, enako tudi ne hipotetična razglabljanja sodišča prve stopnje, ki z dokazi ni podprto, da imata tožnik in njegova žena nedvomno še kakšne druge prihodke, saj družina z odobreno denarno pomočjo ne bi mogla preživeti.
Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo (določbi 1. in 5. odstavka 168. člena ZPP, ki sta materialnopravne narave) napačno uporabilo, je sodišče prve stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 4. točko 358. člena ZPP).